Po skoraj desetletju se je končalo predsedovanje Aleksandra Vučića Srbiji. Dolgoletni srbski voditelj je 27. septembra zvečer uradno odstopil s položaja predsednika države, danes, 28. septembra zjutraj, pa predsedniške pristojnosti predal predsednici narodne skupščine Ani Brnabić. Toda njegov odstop ne pomeni slovesa od politike. Vučić želi sodelovati na predčasnih parlamentarnih volitvah 25. oktobra, mednarodne tiskovne agencije pa poročajo, da se želi po volitvah vrniti na položaj predsednika vlade. Srbijo tako v manj kot treh mesecih čakajo kar dvojne volitve in novo obdobje politične negotovosti.
Aleksandar Vučić je odstop podpisal v nedeljo zvečer po nagovoru javnosti v Beogradu. Pred predsedniško palačo na Andrićevem vencu so se zbrali njegovi podporniki, sam pa je ob odhodu s položaja dejal, da želi na prihajajočih parlamentarnih volitvah sodelovati kot »običajen državljan«. S tem je predčasno zaključil svoj drugi predsedniški mandat, ki bi se sicer iztekel maja prihodnje leto.
Dan pozneje je sledil še formalni prenos oblasti. Srbska javna televizija RTS je danes ob 8.11 objavila, da je Vučić svoje pristojnosti predal predsednici narodne skupščine Ani Brnabić, ki bo opravljala funkcijo vršilke dolžnosti predsednice Srbije do izvolitve novega predsednika.
Ana Brnabić prevzela predsedniške pristojnosti
Srbska zakonodaja natančno določa, kaj se zgodi ob predčasnem prenehanju predsedniškega mandata. Če predsedniku mandat preneha pred iztekom, njegove naloge začasno prevzame predsednik oziroma predsednica narodne skupščine. Ana Brnabić lahko predsedniško funkcijo začasno opravlja največ tri mesece.
V tem času ima pomembna ustavna pooblastila. Kot vršilka dolžnosti lahko predstavlja državo, sprejema akreditivna pisma tujih diplomatskih predstavnikov, razpisuje parlamentarne volitve, predlaga kandidata za predsednika vlade in opravlja določene naloge na obrambnem področju.
Hkrati se je z Vučićevim odstopom začel odštevati rok za nove predsedniške volitve. Po srbski zakonodaji morajo biti izvedene najpozneje tri mesece po predčasnem koncu predsedniškega mandata. RTS navaja, da je 27. december skrajni možni datum za glasovanje.
Srbija bo tako v zelo kratkem obdobju odločala o dveh ključnih institucijah države.
Zakaj je Vučić sploh odstopil?
Odstop je tesno povezan s predčasnimi parlamentarnimi volitvami, ki bodo 25. oktobra. Vučić je po podpisu odstopa pojasnil, da želi na njih sodelovati kot običajen državljan. AFP, AP in Reuters poročajo, da je politični cilj njegove poteze kandidatura za predsednika vlade.
To pomeni, da odstopa ne gre razumeti kot Vučićev umik iz političnega življenja Srbije. Gre za prehod iz predsedniške funkcije v volilno tekmo, po kateri bi lahko skušal znova prevzeti premierski položaj.
Vučić je bil predsednik vlade Srbije že med letoma 2014 in 2017, nato pa je bil leta 2017 izvoljen za predsednika države. Leta 2022 je dobil še drugi predsedniški mandat. Na tretjega zaporednega po srbski ustavni ureditvi ne bi mogel kandidirati.
Njegov sedanji mandat bi se sicer končal šele maja 2027. Z odstopom ga je tako skrajšal za približno osem mesecev.
Srbijo je vodil z najvišjih položajev od leta 2012
Vučić je osrednja osebnost srbske politike že več kot desetletje. Leta 2012 je postal prvi podpredsednik vlade, dve leti pozneje predsednik vlade, od leta 2017 pa predsednik države. V različnih vlogah je tako več kot desetletje ostajal najvplivnejši politični akter v Srbiji.
V tem obdobju je Srbija nadaljevala pogajanja za članstvo v Evropski uniji, hkrati pa ohranjala tesne odnose z Rusijo in Kitajsko. Vučić je svojo zunanjo politiko pogosto predstavljal kot vzdrževanje odnosov z različnimi svetovnimi silami.
Njegovi kritiki so mu medtem očitali koncentracijo politične moči, pritisk na medije in slabitev demokratičnih institucij. Vučić in njegova Srbska napredna stranka so takšne očitke zavračali ter poudarjali gospodarsko rast, infrastrukturne projekte in stabilnost države. Ti dve zelo različni oceni njegovega obdobja ostajata tudi pomemben del sedanje volilne kampanje.
V ozadju skoraj dve leti množičnih protestov
Predčasne volitve in Vučićev odstop prihajajo po dolgem obdobju politične krize, ki se je močno zaostrila po tragediji na železniški postaji v Novem Sadu novembra 2024. Ob zrušenju nadstreška je umrlo 16 ljudi, tragedija pa je sprožila množične proteste in študentsko gibanje, ki je zahtevalo odgovornost institucij ter razkritje dokumentacije, povezane z obnovo postaje.
Protesti so prerasli v širše protikorupcijsko gibanje. Ena njegovih osrednjih političnih zahtev so bile predčasne parlamentarne volitve. Te bodo zdaj izvedene 25. oktobra, na njih pa bo študentsko gibanje nastopilo proti političnim silam, povezanim z dosedanjo oblastjo.
Zato Vučićev odstop prihaja v politično precej drugačnem okolju kot njegove prejšnje volilne zmage. Toda iz samega odstopa ni mogoče sklepati, kakšen bo rezultat oktobrskih volitev.
Pred odstopom pomilostil 49 ljudi
Vučić je tik pred odhodom s predsedniškega položaja uporabil še eno svojih predsedniških pristojnosti. Pomilostil oziroma aboliral je 49 ljudi, med njimi osebe, povezane z incidenti med blokadami in protesti ter člane tako imenovane novosadske skupine.
N1 Srbija poroča, da je Vučić odločitev sprejel kljub ocenam oziroma pomislekom srbskih varnostnih služb, na katere se je sam skliceval v svojem nastopu. Odločitev o pomilostitvah je bila tako med zadnjimi pomembnejšimi potezami, ki jih je sprejel kot predsednik države.
Nato je podpisal odstopno izjavo.
»Zvesto sem vam služil«
V poslovilnem nagovoru je Vučić dejal, da je Srbijo in njene državljane služil zvesto ter da je oba predsedniška mandata opravljal častno in pošteno. Zahvalil se je ljudem, ki so mu dvakrat zaupali predsedniški položaj.
Gre za njegovo lastno oceno predsedniškega obdobja. Politični nasprotniki in protestno gibanje imajo do njegovega vodenja države bistveno bolj kritičen odnos, kar bo ena osrednjih tem kampanje pred 25. oktobrom.
Pomembna pa je njegova napoved, da želi še naprej sodelovati v političnem življenju. Mednarodne agencije AP, Reuters in AFP njegov odstop povezujejo prav z namero, da se na parlamentarnih volitvah poteguje za vrnitev na mesto predsednika vlade.
Odstop predsednika torej še ne pomeni konca Vučića
Prav tu je največji paradoks ene največjih političnih novic v regiji. Aleksandar Vučić ni več predsednik Srbije, vendar to še zdaleč ne pomeni, da se umika iz boja za oblast.
Predsedniške pristojnosti je 28. septembra predal Ani Brnabić, predčasne parlamentarne volitve bodo 25. oktobra, najpozneje do 27. decembra pa mora Srbija izvoliti tudi novega predsednika države.
Če bo Vučić po parlamentarnih volitvah dejansko postal predsednik vlade, bi se po več kot devetih letih na predsedniškem položaju vrnil na funkcijo, ki jo je opravljal že pred letom 2017. Toda to je odvisno od volilnega izida in nadaljnjih ustavnih postopkov; iz njegovega odstopa samega ni mogoče napovedati, kdo bo po volitvah sestavil vlado.
Gotovo je za zdaj nekaj drugega: obdobje Aleksandra Vučića kot predsednika Srbije se je 27. septembra 2026 končalo. Dan pozneje je državo kot vršilka dolžnosti predsednice prevzela Ana Brnabić, Srbija pa je vstopila v obdobje dvojnih volitev, v katerem se bo odločalo tako o prihodnji vladi kot o novem predsedniku države.
Spletno uredništvo
