V črnogorskem Tivtu se je zaključil pomemben vrh EU-Zahodni Balkan, kjer je premier Janez Janša prvič v vlogi predsednika slovenske vlade nastopil na mednarodnem prizorišču. Janša je izpostavil, da Slovenija ostaja močna zagovornica širitve Evropske unije, pri čemer je posebej poudaril podporo državam Zahodnega Balkana.
Njegovo stališče je v skladu s pobudo voditeljev Nemčije in Francije, ki prav tako zagovarjajo širitev. Na vrhu so evropski voditelji potrdili zavezanost širitvi, pri čemer so Srbiji jasno sporočili, da je njen napredek do članstva odvisen od reform in uskladitve z evropsko zunanjo politiko.
Janšev prvi nastop na mednarodnem prizorišču
Na svojem prvem mednarodnem nastopu kot predsednik vlade je Janez Janša poudaril pomen širitve EU, posebej v kontekstu držav Zahodnega Balkana. Kot je pojasnil, je širitev EU visoko na politični agendi, vendar postopki napredujejo počasneje zaradi birokratskih omejitev in zahtevnih demokratičnih procesov. Janša je izpostavil, da so trenutni formalni okviri zastavljeni za manj turbulentne čase, zdaj pa živimo v obdobju, ki zahteva hitrejše rešitve. Prebivalcem držav kandidatk je treba omogočiti občutek dejanske vključenosti v evropski prostor, tudi pred zaključkom formalnih postopkov.
Janša je opozoril, da bi lahko pomanjkanje odločnosti pri širjenju EU omogočilo drugim svetovnim silam, da zapolnijo prostor, kar bi imelo potencialno negativne posledice za evropsko varnost in stabilnost. Podprl je pobudo voditeljev Nemčije in Francije, pri čemer je izpostavil, da gre za realističen pristop znotraj trenutnih možnosti.
Srbija pred pomembnimi odločitvami
Vodilni evropski voditelji so po koncu vrha v Tivtu potrdili zavezanost širitvenemu procesu EU, pri čemer so Črno goro izpostavili kot vodilno kandidatko za članstvo do leta 2028. Srbiji so poslali jasno sporočilo, da mora izbrati svojo prihodnost med Rusijo, Kitajsko in Evropo. Nemški kancler Friedrich Merz je dejal, da Srbija ne more voditi politike nihanja med različnimi svetovnimi silami. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je potrdil, da so nekatere države vztrajale pri uvedbi sankcij proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini, kar Srbija še ni storila.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila jasna pravila za odpiranje novega pogajalskega sklopa za Srbijo, ki vključujejo reforme na področju vladavine prava, svobode medijev in volilne zakonodaje. Srbija se mora prav tako uskladiti z evropsko zunanjo in varnostno politiko.
Ambicija za širitev in nove pobude
Antonio Costa, predsednik Evropskega sveta, je dejal, da so srbske oblasti zavezane konkretnemu časovnemu načrtu, na podlagi katerega bo ocenila Evropska komisija, Svet EU pa bo odločil o odprtju tretjega pogajalskega sklopa. Današnja razprava je pokazala skupno ambicijo za širitev z razmislekom o novih idejah za poenostavitev in pospešitev procesa, povečanje zaupanja v EU in dodatno motivacijo partnerjev z Zahodnega Balkana.
Na koncu vrha sta von der Leyen in Costa poudarila, da je širitev geostrateška nujnost in da mora proces pristopanja temeljiti na dosežkih in reformah. Skupaj z voditelji so razpravljali o tem, kako okrepiti povezave in narediti unijo bolj vidno in konkretno.
Spletno uredništvo
