V petek je kolegij predsednika Državnega zbora (DZ) sprejel ključni sklep o določitvi števila mest za poslanske skupine v delovnih telesih DZ ter o določitvi poslanskih skupin, ki jim pripadajo mesta predsednikov in podpredsednikov v teh telesih. A na zahtevo poslancev Svobode, SD, Levice in Vesne bo DZ o tem sklepu ponovno odločal.
Danes je na dnevnem redu seje DZ predlog odloka o ustanovitvi in nalogah delovnih teles DZ, pa tudi predlog sklepa o imenovanju njihovih predsednikov in podpredsednikov ter ločeno predlog sklepa o izvolitvi predsednika, podpredsednika in članov parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.
Vodja poslanske skupine Levice in Vesne, Luka Mesec, je poudaril, da mora po poslovniku DZ vsaka poslanska skupina praviloma imeti vsaj enega člana v vsakem delovnem telesu. Kljub temu je njihovo poslansko skupino izključil iz treh bistvenih delovnih teles: odborov za zdravje, okolje in izobraževanje. Mesec trdi, da so na to večkrat opozorili in predlagali ustrezne rešitve, ki pa niso bile upoštevane.
“S tem so kršena temeljna načela parlamentarizma. Nikoli v zgodovini državnega zbora se še ni na ta način izrivalo določene stranke iz možnosti odločanja o vsebinah,”
je bil oster Mesec in zato zahteval ponovno odločanje o razrezu. Predsednik DZ, Zoran Stevanović, je odgovoril, da bodo o predlogu razpravljali v okviru mandatno-volilnih zadev.
Meira Hot (SD) je opozorila, da o zahtevi za ponovno odločanje, ki jo poda petina poslancev, odloči DZ brez razprave in brez obrazložitve glasu. Mesec je vztrajal, da naj o tem odločijo, preden pridejo do te točke dnevnega reda, s čimer so se strinjali tudi nekateri drugi poslanci nekdanjega koalicijskega trojčka. Po petminutni prekinitvi seje je Stevanović pojasnil, da se je njegova odločitev izkazala za pravilno in da bodo o zahtevi odločali pri točki o mandatno-volilnih zadevah. DZ je tako potrdil dnevni red in začel sejo z obravnavo predloga interventnega zakona za razvoj Slovenije, kateremu bo sledil predlog odloka o ustanovitvi in nalogah delovnih teles DZ.
Mesec je v izjavi za medije kritiziral Stevanovićevo vodenje in dejal, da ne razume osnovne abecede demokracije. Problem se bo še poglobil z imenovanjem nove generalne sekretarke DZ, za katero predlagajo Špelo Ocvirk.
“Prihaja gospa, ki je sicer prijetnega značaja, ampak nima nič več izkušenj kot to, da je vodila neko športno društvo v Celju. Parlamenta od znotraj še ni videla,”
je dejal Mesec. Tako po njegovih besedah Stevanović dobiva generalno sekretarko, ki “ne bo poznala osnovne abecede demokratičnih pravil”.
“To je približno tako, kot da bi s hiše sneli streho, ker je pač ne potrebujemo,”
je še dodal. Mesec napoveduje uporabo drugih pravnih sredstev in obrnitev na ustavno sodišče.
Poslanec Svobode, Lenart Žavbi, je izrazil zaskrbljenost nad vodenjem sej in dejal, da še niso imeli niti ene seje DZ niti seje odbora, “ki bi šla postopkovno pravilno ali po nekih ustaljenih poslovniških smernicah”.
“Predsednik je v resnici povedal: poslovnik sem jaz in ta parlament sem jaz,”
je bil zaskrbljen Žavbi, ki opozarja, da poslanci ne morejo več opravljati svojega dela in da jim je onemogočena razprava.
“Postajamo dno dna standarda v tem parlamentu,”
je ocenil. Podobno kritičen je bil tudi predsednik SD, Matjaž Han, ki meni, da ni v prid demokracije, da stranka v delovnih telesih ne more prispevati svojega znanja in glasovati o odločitvah. Prav tako ni razumel, da katerakoli stranka, ki je prišla v parlament, nima mesta v odborih DZ, kjer želi sodelovati. Ob sklicevanju bodoče koalicije na to, da je bila takšna praksa tudi v prejšnjem mandatu, pa je dejal, da so v tem primeru “s to prakso naredili nekaj narobe”.
Po odločitvi kolegija bi največ predsedniških mest pripadlo SDS, skupno osem. Svoboda bi prevzela vodenje petih delovnih teles, trojček okoli NSi štirih, SD pa dveh. Ostale poslanske skupine si obetajo po eno predsedniško mesto v odborih in komisijah DZ. Že na petkovem kolegiju predsednika DZ se je med vodji poslanskih skupin glede takšne razdelitve vnel spor. V Svobodi menijo, da bi jim glede na volilni rezultat, s katerim so dobili 29 poslancev, moralo pripasti več kot pet predsedniških mest v delovnih telesih DZ. Poslanski skupini NSi, SLS in Fokus, ki imajo devet poslancev, pa manj kot štiri. Zato so predlagali, da bi trojček okrog NSi odpovedal enemu predsedniškemu mestu, ki bi nato pripadel Svobodi, a so v bodoči koaliciji takšen predlog zavrnili. Nezadovoljni pa so tudi v poslanski skupini Levica in Vesna, kjer opozarjajo, da jim je bodoča koalicija onemogočila delovanje v za stranko ključnih odborih za zdravje, izobraževanje in okolje.
Spletno uredništvo
