V političnem svetu Slovenije se trenutno odvija zanimiva razprava o poslanskih nadomestilih, saj je kar 19 bivših poslancev, ki se niso uspeli prebiti v parlament, zaprosilo za finančno nadomestilo. Med njimi je najvišje nadomestilo namenjeno Urški Klakočar Zupančič, ki bo prejemala več kot 5.200 evrov bruto na mesec za obdobje šestih mesecev.
Nekateri, kot sta Matej Tašner Vatovec in Miha Kordiš, pa bodo nadomestilo prejemali celo leto. Na drugi strani pa nekateri, kot je Anže Logar, nadomestila niso zaprosili.
Poslanska nadomestila
Volilna noč je mnogim poslancem prinesla osebne poraze. Andrej Hoivik, ki je kandidiral na listi SDS, predsednik Demokratov Anže Logar in kandidatka Gibanja Svoboda Urška Klakočar Zupančič se niso uspeli prebiti nazaj v državni zbor. Medtem ko so nekateri poslanci, kot sta Miroslav Gregorič in Jožef Horvat, odšli v pokoj, se je Mojca Šetinc Pašek vrnila na javno televizijo, vendar ne v informativni program, ampak v kulturno-umetniško uredništvo.
Nadomestila so namenjena tistim, ki nimajo zamrznjene službe. Pravila določajo, da lahko bivši poslanci prejemajo nadomestilo šest mesecev za en poslanski mandat, z možnostjo podaljšanja za dodatnih šest mesecev, če so bili poslanci izvoljeni dlje časa. Najdaljše obdobje prejemanja nadomestila je torej eno leto. Na seznamu prejemnikov je tudi Jani Prednik, ki nadomestilo prejema že od oktobra, ko je odstopil.
Izračuni nadomestil
Urška Klakočar Zupančič bo prejemala več kot 5.200 evrov bruto na mesec, saj je kot predsednica parlamenta imela najvišjo plačo. Eva Irgl bo prejemala 3.800 evrov, Andrej Hoivik 3.500 evrov, Miha Kordiš 3.400 evrov in Matej Tašner Vatovec dobrih 3.450 evrov mesečno.
Miha Kordiš je na vprašanje, ali bo izkoristil celo leto nadomestila, dejal: “Ja, upam. Čisto zares sem vesel, da imamo to nadomestilo, še posebej, ker slabe stvari v državi ne bodo čakale, takoj moramo zavihati rokave, takoj se moramo organizirati, zato da začnemo blokirati vse žive svinjarije, ki s četrto vlado Janeza Janše prihajajo, in potem v teh norih razmerah, ko je treba organizirati odporniško gibanje, malo težko počneš oboje hkrati.”
Aleksander Prosen Kralj, nekdanji poslanec, ki je znan po zanimivi razlagi mrka glasovalnih naprav, je razložil, da je za nadomestilo zaprosil, da si lahko vzame daljšo pavzo. Čeprav ostaja solastnik marketinškega podjetja, pravi, da v prejšnjem mandatu ni bil aktiven v podjetju.
Družbeni odmevi in kritike
Na družbenih omrežjih in v javnosti je veliko razprav o pravilnosti in moralnosti poslanskih nadomestil. Mnogi kritiki menijo, da bi morali bivši poslanci iskati službo na enak način kot vsi ostali državljani in da bi morala biti nadomestila pogojevana z aktivnim iskanjem zaposlitve.
Poslanska nadomestila so pereča tema v slovenski politiki, saj mnogi državljani izražajo nezadovoljstvo z višino in trajanjem nadomestil. Vprašanje ostaja, ali bo nova vlada sprejela ukrepe za reformo tega sistema.
Spletno uredništvo
