Filipini prvi razglasili izredne razmere zaradi vojne v Iranu
Vpliv vojne, ki poteka 7000 kilometrov stran, je močno občuten na Filipinih, ki so postali prva država, ki je zaradi tega razglasila nacionalne izredne razmere. Posledice so najbolj občutili vozniki, katerih dnevna plača je drastično padla. Prej so za 12-urno izmeno zaslužili med 1000 in 1200 pesosov (od 14,50 do 21,70 evra), zdaj pa le med 200 in 500 pesosov (od 2,90 do 7,25 evra). Vozniki, ki so se že prej soočali s težavami, kot je trošarina, zdaj ob nedavni rasti cen doživljajo še hujše težave.
Carlos, eden izmed voznikov, je za BBC povedal: “Zahvaljujoč temu delu sem lahko šolal hčeri, ena je ravnokar diplomirala, druga pa je v zadnjem letniku. Živeli smo dobro. Zdaj pa ne vemo, kaj nas čaka v naslednjih tednih. Če se bo to nadaljevalo, bo to zagotovo uničilo nas in naše družine.”
Podobno kot vozniki imajo težave tudi ribiči in kmetje, ki se soočajo z visokimi stroški goriva. Nekateri pridelovalci zelenjave v Bulacanu so že morali opustiti setev, kljub temu da jim je vlada ponudila denarno pomoč, ki pa ni zadostna. Življenjske razmere se hitro spreminjajo tudi v drugih azijskih državah. Južna Koreja svetuje krajša tuširanja in polnjenje telefonov le podnevi, da bi prihranili elektriko. Na Japonskem bodo ta teden sprostili največje zaloge nafte v svoji zgodovini, prebivalcem pa sporočajo, da ni potrebe po kopičenju toaletnega papirja, kljub naraščajoči paniki zaradi morebitnega pomanjkanja potrošniških dobrin.
Te naraščajoče motnje so temačen pokazatelj, kaj bi se lahko zgodilo po vsem svetu, saj vojna v Iranu krči ključen vir surove nafte in zemeljskega plina. Azijske države so močno odvisne od uvoza iz Bližnjega vzhoda, ki predstavlja približno 60 odstotkov naftnih zalog regije. Konflikt, ki traja že četrti teden, je obremenil zaloge surovin, ki jih države običajno hranijo v rezervi. Zaradi naraščajočih cen goriva so azijske letalske družbe, med drugim iz Vietnama, Filipinov, Avstralije in Pacifika, prisiljene prekiniti ali zmanjšati število letov.
Države se trudijo zagotoviti več surovin na svetovnem trgu, vendar grožnja pomanjkanja sproža skrbi, kako bi se primanjkljaji lahko prelili v azijsko predelovalno industrijo in na koncu povzročili večje pomanjkanje blaga, kot so elektronika, avtomobili in tekstil. Nekatere države, med njimi Kitajska, so omejile čezmorske pošiljke goriva in drugih materialov, da bi zaščitile domače zaloge. Južna Koreja razmišlja o omejitvi izvoza naftnega destilata, stranskega produkta predelave nafte, kar povzroča tudi zmanjšanje proizvodnje v petrokemičnih podjetjih na Japonskem.
Indija prav tako občuti posledice. Skoraj polovica indijskega uvoza surove nafte in velik del pošiljk utekočinjenega zemeljskega plina ter utekočinjenega naftnega plina poteka skozi Hormuško ožino. Ekonomisti že znižujejo napovedi gospodarske rasti države, medtem ko je rupija padla na rekordno nizko vrednost. V restavracijah po Indiji toplih jedi in pijač, kot so samose, dose in čaj chai, ni več na jedilnikih, saj cene plina vodijo v neformalno racionalizacijo.
Indijske gospodarske vezi z Bližnjim vzhodom so globoke, saj regija predstavlja 17 odstotkov indijskega izvoza, zagotavlja 55 odstotkov surove nafte in ustvarja 38 odstotkov denarnih nakazil. Širitev vojne v Zalivu bi lahko Indijo prizadela na več frontah: oskrba z energijo, denarna nakazila iz diaspore in občutljivo diplomatsko ravnotežje med Washingtonom, Teheranom in arabskimi zalivskimi državami. Indija trenutno “čaka in opazuje” sredi naraščajoče negotovosti, pravi Harsh V. Pant iz možganskega trusta Observer Research Foundation. Če se kriza zavleče, bi lahko bila “bolj škodljiva v smislu dolgoročnega sodelovanja Indije z regijo”, pravi Pant.
Kljub retoriki o indijsko-iranskih vezeh so te omejene, predvsem zaradi marginalizacije Irana v svetovnem gospodarstvu. Zaradi tega je Indija prisiljena poglabljati partnerstva s ključnimi zalivskimi državami, kar pomeni, da bo nestabilnost tam obravnavana z veliko večjo nujnostjo. Toda Indija bi lahko diplomatsko izgubila tudi po drugi plati. Nekdanji indijski veleposlanik v Iranu KC Singh opozarja: “Nepripravljenost premierja Narendre Modija, da bi kritiziral Izrael med nedavnim obiskom, je Indiji odvzela nevtralnost. Iran tega verjetno ne bo pozabil,” je zapisal v časopisu The Tribune.
Spletno uredništvo
