Kmetijstvo v Sloveniji se danes spopada z resnimi izzivi, med katerimi izstopa predvsem generacijski prepad. Delež mladih, ki prevzemajo kmetijske dejavnosti, je namreč precej nižji od evropskega povprečja, saj znaša le okoli sedem odstotkov. Povprečna starost slovenskih kmetov je 63 let, kar presega celo povprečno starost upokojevanja.
Ključno vprašanje se tako glasi: kako spodbuditi prenos kmetijskih dejavnosti na mlajše generacije, da bi zagotovili ohranitev obdelovalnih površin in s tem tudi samooskrbo s hrano?
Ob vse pogostejših vremenskih ujmah, kot so suše, nalivi in toča, je prilagoditev nujna. Vprašanje, ki se zastavlja, je, katerim ukrepom bi morali dati prednost in kako izboljšati položaj slovenskih kmetov. RTV Slovenija je strankam in listam, ki sodelujejo v posebnih predvolilnih vsebinah, poslala vprašanja na temo kmetijstva, odgovore pa so zbrali in predstavili v nadaljevanju.
Spodbujanje mladih kmetov
V Sloveniji je delež mladih kmetov, mlajših od 40 let, manjši kot v drugih državah EU. Stranke se zavedajo potrebe po spodbujanju mladih, da ostanejo na kmetijah ali jih prevzamejo. Demokrati Anžeta Logarja predlagajo začetne subvencije, davčne olajšave, ugodne kredite in mentorstvo, medtem ko Državljansko gibanje Resni.ca podpira davčne olajšave za mlade prevzemnike in poenostavitev birokracije. Gibanje Svoboda si prizadeva za finančne spodbude za mlajše generacije, a poudarja, da je finančna motivacija le del rešitve. Koalicija alternativa za Slovenijo predlaga nižje davke za lokalno pridelano hrano, Levica in Vesna pa se zavzemata za podporo obema generacijama pri prenosu kmetij.
Različne stranke ponujajo vrsto rešitev, vključno z boljšo socialno varnostjo za starejše kmete, ki predajajo kmetije, in izboljšanjem dostopa mladih do zemlje in investicij. Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka in Fokus Marka Lotriča si prizadevajo za krepitev lokalnega gospodarstva in zmanjšanje administrativnih bremen.
Dialog s kmeti in vloga zakonodaje
Kmetje pogosto opozarjajo, da so zgolj izvajalci zakonodaje, ne pa tudi udeleženci v njenem oblikovanju. Stranke se zavedajo potrebe po vključitvi kmetov v pripravo zakonodaje. Demokrati poudarjajo pomen močnega dialoga in administrativnih poenostavitev, medtem ko Državljansko gibanje Resni.ca predlaga stalni posvetovalni svet s predstavniki kmetov. Gibanje Svoboda se osredotoča na usklajevanje zakonodaje z vsemi deležniki, Levica in Vesna pa opozarjata na potrebo po avtonomnem delovanju predstavniških zbornic.
Piratska stranka in Prerod – Stranka Vladimirja Prebiliča se osredotočata na zmanjšanje birokratskih bremen in vzpostavitev stalnih posvetovalnih mehanizmov. Slovenska demokratska stranka zagovarja večje sodelovanje kmetov pri pripravi zakonodaje, medtem ko Slovenska nacionalna stranka poudarja sistemsko vključitev kmetov v proces odločanja.
Prilagajanje podnebnim spremembam
Podnebne spremembe močno vplivajo na kmetijstvo, kar zahteva takojšnje ukrepanje. Demokrati Anžeta Logarja predlagajo podporo namakalnim sistemom in sortam odpornih rastlin, Državljansko gibanje Resni.ca pa poudarja investicije v namakalne sisteme. Gibanje Svoboda izpostavlja nadaljevanje vlaganj v napredne rastlinjake, Levica in Vesna pa izboljšanje biodiverzitete in ohranjanje slovenskih avtohtonih sort.
Mi, socialisti! predlagajo preusmeritev naporov iz intenzivne živinoreje v pridelavo rastlinske hrane, medtem ko Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka in Fokus Marka Lotriča poudarjajo vlaganja v namakalne sisteme in rastlinjake. Slovenska nacionalna stranka se zavzema za zaščito domače proizvodnje in zmanjšanje administrativnih bremen.
Socialni demokrati in Zeleni Slovenije + SG Stranka generacij si prizadevajo za nujne investicije v odporne pridelovalne sisteme in prilagajanje pridelave novim podnebnim razmeram.
Spletno uredništvo
