Spor zaradi hidroelektrarne Mokrice: Nevladniki opozarjajo na možne SLAPP-tožbe

Več nevladnih organizacij je pred ministrstvom za okolje, podnebje in energijo izrazilo podporo naravovarstvenici Andreji Slameršek, predsednici Društva za preučevanje rib Slovenije, ki se je znašla v pravnem sporu z dvema državnim energetskima podjetjema. Po njihovem mnenju gre za t. i. SLAPP-tožbe, katerih namen naj bi bil omejiti ali utišati okoljsko zagovorništvo.

Slameršek se sooča s tožbami družb Hidroelektrarne na spodnji Savi in HSE Invest, povezanimi z razpravami o gradnji hidroelektrarne Mokrice na spodnji Savi.

Naravovarstvenica z več nagradami

Andreja Slameršek velja za eno vidnejših naravovarstvenic v Sloveniji. Za svoje delo na področju varstva narave je prejela več priznanj doma in v tujini.

Med drugim je bila nominirana za Slovenko leta, v Nemčiji je prejela naravovarstveno nagrado Wolfganga Staaba, lani pa tudi državno priznanje nagrado Rada Smerduja.

Nevladne organizacije ob tem opozarjajo na paradoks, da je država njeno delo nagradila, hkrati pa so podjetja v državni lasti proti njej vložila pravne postopke.

Spor zaradi hidroelektrarne Mokrice

Jedro spora je povezano z načrti za gradnjo hidroelektrarne Mokrice, zadnje v verigi hidroelektrarn na spodnji Savi.

Po mnenju naravovarstvenih organizacij bi projekt lahko pomembno vplival na naravne habitate na območju sotočja Save, Krke in Sotle. Energetska podjetja pa poudarjajo pomen projekta za proizvodnjo električne energije in energetsko varnost države.

Ministrstvo za okolje je nedavno začelo tudi nov postopek, v katerem presoja prevlado javne koristi proizvodnje električne energije nad varstvom narave.

Očitek o SLAPP-tožbah

Nevladne organizacije menijo, da imajo tožbe proti Slameršek značilnosti SLAPP-postopkov (Strategic Lawsuit Against Public Participation), katerih namen naj bi bil obremeniti ali utišati kritike.

Družba HSE Invest, ki je pripravila poročilo o vplivih na okolje za projekt Mokrice, je vložila tožbo proti društvu zaradi domnevnega širjenja neresničnih informacij in ponarejanja dokumentacije.

Podjetje poudarja, da je bila tožba vložena na podlagi ugotovitev kriminalistične preiskave, ki po njihovih navedbah ni odkrila kaznivih dejanj.

Tudi družba Hidroelektrarne na spodnji Savi je proti Slameršek vložila zasebno tožbo zaradi njenih pripomb na omenjeno okoljsko poročilo.

Nevladniki opozarjajo na pravico do zagovorništva

Nevladne organizacije opozarjajo, da takšni postopki lahko predstavljajo pritisk na pravico do sodelovanja javnosti pri okoljskih odločitvah.

Pri tem se sklicujejo na Aarhuško konvencijo, mednarodni sporazum, ki državljanom zagotavlja pravico do dostopa do informacij, sodelovanja pri okoljskih odločitvah in pravnega varstva.

Pod izjavo podpore Slameršek so se podpisale organizacije Mladi za podnebno pravičnost, Varuhinje rek, Umanotera, Revivo, Eko krog, Pravna mreža za varstvo demokracije ter Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja.

Širša razprava o vlogi civilne družbe

Primer Slameršek je po mnenju nevladnikov postal simbol širše razprave o vlogi civilne družbe pri okoljskih vprašanjih v Sloveniji.

Medtem ko energetska podjetja poudarjajo pomen energetskih projektov za oskrbo države z električno energijo, okoljske organizacije opozarjajo na dolgoročne posledice za naravne ekosisteme.

Kako se bo pravni spor razpletel, bo pokazal sodni postopek, razprava o razmerju med energetskim razvojem in varstvom narave pa se v Sloveniji očitno še zdaleč ne zaključuje.

Spletno uredništvo