Kolumna

Življenje z Roboti

Če se vrnem v moje otroštvo… 40 let nazaj, smo gledali fantazijske filme in gledali, kako bodo roboti okoli nas, no in danes so. Pa ne pišem tega prispevka z namenom, da govorim, kako me je danes postregel robot… govoriti želim o načinu razmišljanja.

Filmi so nam prikazovali temno in grozljivo prihodnost z roboti. V resnici pa je vse odvisno od nas, kako se bomo odločili.

Bom, kot vedno začel s svojo zgodbo. Ko je 2017 izšla moja prva knjiga o Dinamičnem modelu vodenja, kjer sem tudi celotno idejo opisal, se je pojavila »skupina« intelektualcev-umetnikov, ki so dejali, da je potrebno vse moje knjige zažgati, kajti širi idejo, kako se moramo vsi podrediti enem sistemu.

Veliko prej, pa so mi dejali, da so te moje ideje prenapredne za Evropo in da točno takšen način življenja imajo na Kitajskem, da je tam moja prihodnost…

Nisem takrat tega razumel… danes, ko pa me je na daljnem vzhodu pričakal roboto in med čakanjem prinesel pijačo… se mi je posvetilo, o čem so mi govorili!

V »tujini« robote uporabljajo za podporo človekovega življenja in to je tudi osnovni namen Dinamičnega modela vodenja. Da tehnika in posel postaneta podpora človeku, ne pa da je človek ujetnik sistema. Vse kar se morajo na daljnem vzhodu naučiti je, kako živeti. To so že vedeli, daleč nazaj, pa so skozi stoletja pozabili. Predvsem če pogledamo Kitajsko in Indijsko zgodovino.

Sedaj tudi razumem to skupino »intelektualnih umetnikov«, katera me je napadala, ki so trdili, da bomo postali ujetniki z mojim modelom… V njih se je oglasil »upor«, tiste »teme« v kateri živijo. Kjer je vsaka sprememba teror, edino varne se počutijo v kotu »kafane«, kjer lahko ob pivu prekritizirajo celotni svet in preko svoje bolečine potem kaj narišejo, napišejo, posnamejo… za kar dobijo za liter vina!

Sedaj tudi razumem izjavo Evropske poslane Romane Tomac:

“Slovenci imamo radi kulturo. Ampak je včasih ne razumemo. Vemo, kaj nam je všeč in tisto radi beremo, obiskujemo, gledamo, poslušamo. Če bodo imeli Modrijani letos ponovno veliki koncert, bo zanesljivo spet razprodan. Številni drugi slovenski glasbeniki so prav tako razprodani za več mesecev. Ne vem katerič že bo razprodana tudi knjiga dr. Jožeta Možine Slovenski razkol.”

“Ampak nič ne pride samo od sebe. Tudi kulturniki bi se morali potruditi, da ustvarjajo takšno kulturo, ki jo ljudje sprejemajo. Komu pa je namenjena kultura? Ustvarjalcem samim, da izživljajo svoje sanje, ali ljudem? Lepo je, če se to dvoje pokrije, ampak ni vedno tako. Tujih sanj, posebej zamorjenih, ne razume veliko ljudi. Včasih jih ne razumejo niti sanjači sami. Kdo jih bo potem kupoval?”

“Prevečkrat podpiramo kulturnike, ki so žalitev za slovensko kulturo, umetnike, ki to niso in ustvarjalce, ki mislijo, da mora država financirati vsako njihovo izražanje, čeprav prav nikogar ne zanima.”

Kaj želim povedati?

Vrnil sem bom na začetek človeškega življenja s čimer bom tudi opisal prednost Dinamičnega modela vodenja.

V zgodnjem otroštvu se učimo po vzgledu. V kolikor je naša okolica vzpodbudna, da ljudje okoli nas živijo, kar čutijo, bodo živeli svoje potenciale in skozi življenje razvijali svoje poslanstvo. To so srečni ljudje.

V kolikor so odraščali v okolju, ki je živela, tako kot so drugi rekli, so otroci začeli živeti, kot drugi in tako razvijali življenje drugih v sebi, ne svojega in s tem je rasla »tema« v njih. To so nesrečni ljudje, ves čas v težavah, se pritožujejo…

In to je osnovni problem, ki ga je potrebno v družbi rešiti. Ljudje morajo živeti, to kar čutijo! To pa lahko naredijo, samo tako da sebe postavijo na prvo mesto. In tako se bo sistem začel počasi spreminjati. Roboti so ena od teh podpor! In ljudje, ki to podpirajo, ki podpirajo avtomatizacijo, racionalizacijo… podpirajo to dejansko svetlobo v Ljudeh.

Tisti, ki pa to zavirajo, živijo v temi, ta tema iz otroštva je v njih tako močna, da ne morejo stran od svojega piva in ustvarjanja v bolečini.

Nisem do nikogar žaljiv in nikogar ne zavračam. Le svetlobo podpiram. EU je trenutno v vedno večji Temi, med tem, ko se ostali svet prebuja v večno svetlobo.

Zato sem se v EU že pred časom nehal truditi s svojimi idejami. V svetu svetlobe, pa so me sprejeli, kot sebi enakega.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja


Poglejte tudi
Close
Back to top button