Zakaj mladi v Sloveniji odlašajo z odločitvijo za otroke?
V Sloveniji se že nekaj let soočamo z upadanjem števila rojstev. Lansko leto je bilo rojstev najmanj doslej, stopnja rodnosti, ki omogoča naravno obnavljanje prebivalstva, pa je bila nazadnje dosežena leta 1980. Kaj so razlogi za ta trend in kakšne posledice ima to za prihodnost države in družbe?
Družina Jakše: Izjema v današnji Sloveniji
V Sloveniji so družine z več otroki, kot so Jakšetovi, redkost. Tina in Klemen Jakše imata sedem otrok, starih od 18 mesecev do 15 let. Tina je že zgodaj vedela, da želi imeti veliko družino.
“Kot otrok sem velikokrat govorila, da bom imela sedem otrok,”
pripoveduje za 23ur.com. Klemen, ki je odraščal v družini z dvema otrokoma, pa je svojo odločitev prilagodil skozi skupno življenje s Tino.
“Skozi zakonsko pot s Tino pa sem počasi tudi jaz spremenil pogled na vse skupaj. Tako da se je z vsakim otrokom porodila želja po še,”
pojasnjuje. Po podatkih statističnega urada je leta 2021 v Sloveniji živelo le 467 družin z več kot šestimi otroki.
Novi pogledi na družinsko življenje
V Sloveniji se je uveljavila norma, da si mladi želijo enega do dva otroka. Dr. Janez Malačič, strokovnjak za demografijo, pojasnjuje, da je tistih, ki si želijo tri ali več otrok, razmeroma malo. Barbara Kobal Tomc z Inštituta za socialno varstvo meni, da je otrok danes postal projekt.
“Otrok ni več nekaj, kar imaš, ker se to pričakuje. Starši danes veliko vlagamo v otroke, ne samo sredstev, pač pa namenjamo tudi veliko časa,”
pravi in dodaja, da ta otrokocentričen pogled vpliva na odločitev za manjše število otrok.
Spremenjene družbene norme in demografija
Bogdana Herman, upokojena profesorica slavistike, pesnica in pevka, razmišlja o spremembah skozi desetletja.
“Ko sem jaz rodila, sem imela 26 let. Danes rojevajo ženske praviloma pozneje,”
pravi. Povprečna starost žensk ob rojstvu prvega otroka se je povečala, kar vpliva na skupno število otrok, ki jih matere rodijo. Družbene in gospodarske razmere so povzročile, da se ženske odločajo za materinstvo v kasnejših letih.
Izboljšanje družinske politike
Klemen Jakše meni, da trenutna ureditev družinske politike ne podpira dovolj velikih družin.
“Midva dejansko ne moreva dobiti kredita, ne moreva priti do neprofitnega najemniškega stanovanja,”
pravi. Mladi se pozno osamosvojijo, kar vpliva na odločitev za starševstvo. Barbara Kobal Tomc pojasnjuje, da visoka stopnja izobraževanja in pozna osamosvojitev zamikata odraslost in s tem starševstvo.
Prihodnost demografskih sprememb
Barbara Bratuž Ferk opozarja, da večjih sprememb ni pričakovati niti z morebitnimi spremembami družinske politike.
“Mislim, da je treba živeti s tem demografskim stanjem, ki ga imamo,”
pravi. Sprašujemo se, kako bo vlada odgovorila na demografske izzive in kaj upad rojstev pomeni za trg dela, zdravstveni sistem in pokojnine.
Spletno uredništvo Naša Primorska
