Razkroj na desnici, preporod na levici: Golob združuje, Janša razdvaja

Slovenija vstopa v predvolilno leto s politično sliko, ki jo zaznamuje očiten kontrast: na eni strani vse večja razklanost znotraj desnega političnega pola, na drugi pa presenetljiva enotnost in koordiniran nastop vladne leve sredine.

Zadnji dogodki, predvsem vnovični spor med predsednikoma SDS in NSi, Janezom Janšo in Matejem Toninom, ter včerajšnji govor predsednika vlade Roberta Goloba, to razmejitev še poglabljajo.

Desnica v razkroju: SDS proti NSi

Zdi se, da so odnosi med največjima desnosredinskima strankama dosegli novo dno. SDS pod vodstvom Janeza Janše je prešla iz političnega tekmovanja v neposredno nagovarjanje članstva tekmeca. V zadnjih dneh je Janša večkrat javno povabil člane NSi, naj prestopijo v SDS, kar je naletelo na buren odziv.

»Ne bomo agenti SDS v NSi.« – Matej Tonin

Matej Tonin je v odzivu dejal, da NSi ne bo postala “agent SDS” in znova poudaril, da Janše ne vidi kot prihodnjega mandatarja. V intervjuju za RTV Slovenija je izjavil: “Naš cilj ni, da se podredimo, temveč da delujemo kot samostojna politična sila, ki zagovarja svoja načela.”

Janšev poziv je naletel na tiho neodobravanje tudi v širši opozicijski javnosti. Čeprav so prestopi med strankami v parlamentu mogoči, velja tovrstno javno nagovarjanje članstva druge stranke za redko in politično tvegano potezo. Predvsem pa odpira vprašanje, ali SDS še računa na gradnjo zavezništev ali pa se zateka k politiki prevlade.

Spoštovani člani in članice @NovaSlovenija, ki ste imeli doslej še nekaj iluzij: nič ne bo.

Vabljeni v našo veliko družino. Pridružite se stotinam, ki so to že naredili zadnje leto. https://t.co/fxQCDBy55T pic.twitter.com/QanjbgbKgl

— Janez Janša (@JJansaSDS) May 15, 2025

Osamljena SDS?

Strategija SDS, ki vse bolj spominja na “ali z nami ali proti nam”, ne ustvarja pogojev za stabilno desnosredinsko alternativo. NSi skuša krmariti med zvestobo konservativnim volivcem in samostojno politično potjo, a pod pritiskom SDS to postaja vse težje.

Tonin pravi, da stranke @NovaSlovenija v naslednji @vladaRS ne bo. In naslednji… In naslednji.

Po anketah in razpoloženju v stranki sodeč volivci to usmeritev močno podpirajo. 🤠 https://t.co/fxQCDBy55T

— Janez Janša (@JJansaSDS) May 15, 2025

Pri tem je zanimivo tudi to, da Janša tokrat ne cilja le na politično vodstvo NSi, temveč na samo njeno bazo. V intervjuju za Delo je dejal, da »so vrata SDS odprta vsem, ki želijo sodelovati pri oblikovanju močne desne politike«. V političnem zakulisju to mnogi tolmačijo kot pritisk na razpad NSi od znotraj.

»Vrata SDS so odprta vsem, ki želijo graditi močno desnico.« – Janez Janša

Poleg razmer s Toninom SDS za zdaj ni uspelo navezati drugih konkretnih povezav. Desni pol deluje razpršeno, brez skupne strategije ali programske enotnosti. Zunajparlamentarne stranke, kot sta Resni.ca in Nova ljudska stranka, za zdaj ostajajo obrobne.

Leva sredina samozavestno, usklajeno, s prenovljeno podobo

Na drugi strani se koalicijska vladajoča garnitura kaže v precej drugačni luči. Gibanje Svoboda je vstopilo v predvolilno leto s prenovljeno grafično podobo, novim sloganom – “Ker nismo šli po oblast, ampak po nekaj, v kar smo verjeli” – ter okrepljeno ekipo s svežim generalnim sekretarjem Matejem Grahom.

»V to zgodbo nismo šli po oblast, ampak zato, ker verjamemo v drugačno Slovenijo.« – Robert Golob

Včerajšnji govor predsednika vlade Roberta Goloba je potrdil, da Gibanje Svoboda – kljub posameznim notranjim trenjem v minulih mesecih – zdaj nastopa kot konsolidirana politična sila. Golob je v govoru poudaril, da stranka ostaja zavezana vrednotam, zaradi katerih je leta 2022 prepričala volivce: odprta družba, stabilna država in politika sodelovanja.

»V to zgodbo nismo šli zaradi oblasti. Šli smo, ker verjamemo, da lahko Slovenijo vodimo na boljši način. Da jo moderniziramo, približamo ljudem, jih vključimo. In to bomo naredili skupaj, z vami,« je dejal Golob v govoru, ki ga je stranka objavila tudi na družbenih omrežjih.

V ozadju je tudi pripravljenost na širše povezovanje. Koalicijska partnerja – SD in Levica – trenutno ostajata zvesta sodelovanju, napetosti iz preteklega leta so se (vsaj navzven) umirile. Vladajoča koalicija skuša dajati vtis enotnosti in odgovornosti – predvsem v primerjavi z dogajanjem na desni.

Kaj ta razkorak pomeni za prihodnost?

Vstop v predvolilno leto vedno pomeni napenjanje političnih mišic in iskanje jasne identitete. Toda redko kdaj je bil kontrast med političnima poloma tako izrazit. Na eni strani razgrajena opozicija, kjer vsak vleče v svojo smer, na drugi strani usklajena koalicija, ki gradi na kontinuiteti in stabilnosti.

Vprašanje je, ali lahko SDS brez zaveznikov še naprej cilja na zmago. In ali lahko NSi obstane kot samostojna sredinska sila brez padca v politično nepomembnost ali absorpcijo.

Medtem pa Golobova Svoboda jasno sporoča, da je pripravljena na volitve – ne le kadrovsko in organizacijsko, ampak tudi s sporočilom. Ne govorijo o političnih nasprotnikih, ampak o viziji. Ne vabijo k sebi članov drugih strank, ampak volivce vseh barv.

Če se bo ta trend nadaljeval, bo desnica morala najti nov obraz, nov ton ali vsaj novo zavezništvo – sicer bo v političnem boju ostala sama.

Spletno uredništvo