V Ljubljani so socialni partnerji podpisali dogovor o predlogu pokojninske reforme, ki jo je pripravila pogajalska skupina Ekonomsko-socialnega sveta.
Premier Robert Golob poudarja, da je podpis dogovora rezultat spoštljivega dialoga med različnimi akterji, kar omogoča uravnotežene rešitve. Ključnega pomena je bilo zagotoviti, da reforma ne bo potekala na račun obstoječih upokojencev.
Pomembnost dialoga in uravnoteženih rešitev
Robert Golob je izpostavil, da je socialni dialog temelj tega uspeha in da mora biti voden v konstruktivnem in spoštljivem tonu. Dogovor o pokojninski reformi je po njegovih besedah druga zmaga dialoga, po dogovoru o plačni reformi. Golob je poudaril nujnost reforme zaradi staranja prebivalstva in potrebe po vzdržnosti javnega pokojninskega sistema.
“Pokojninska reforma ni nekaj, kar bi nastalo zaradi pričakovanja kogarkoli, ampak zaradi tega, ker je to nuja, ker se staramo in ker je treba za javni pokojninski sistem poskrbeti, da bo tudi javnofinančno vzdržen,” je dejal Golob.
Cilji reforme in zaščita obstoječih upokojencev
Ključni cilji reforme vključujejo zagotovitev ustreznih pokojnin sedanjim upokojencem, dolgoročno vzdržnost pokojninskega sistema ter zaupanje mlajših generacij v dostojne pokojnine. Golob je ponosen, da so socialni partnerji uspeli združiti vse te cilje v enoten dogovor.
Spremembe ne bodo vplivale na sedanje upokojence, saj so s sistemskimi ukrepi varstveni in letni dodatek uredili sistemsko, kar vključuje tudi nov zimski dodatek. Prvi zimski dodatek bo izplačan ob novembrski pokojnini in bo znašal 150 evrov, nato pa se bo do leta 2030 dvigoval za 20 evrov letno.
“Pokojnine in skrb za starejše so eno od vodil vsake socialno orientirane vlade, tudi naše, zato nam bi bilo tako pomembno, da se taka reforma, ki skrbi za dolgoročno vzdržnost, ne izvaja na račun obstoječih upokojencev,” je zaključil Golob.
Minister Mesec: Potreba po reformi zaradi staranja populacije
Minister Mesec je pojasnil, da je reforma nujna zaradi demografskih sprememb. Razmerje med aktivnimi plačniki in prejemniki pokojnin se spreminja, kar zahteva prilagoditve za vzdržnost sistema. Mesec je poudaril, da je dogovor dosežen z zavedanjem o staranju družbe in pripravljenostjo delati dlje, vendar ne za slabše pokojnine.
“Reformo potrebujemo, ker se kot družba staramo. Razmerje med aktivnimi plačniki in tistimi, ki prejemajo pravico do pokojnine, se bistveno spreminja. V Evropi temu rečejo demografski prehod,” je pojasnil Mesec.
Ključni ukrepi za prihodnjo vzdržnost
Po mnenju ministra Meseca bodo ukrepi, kot so podaljšanje starostne meje za upokojitev za dve leti, sprememba indeksacije pokojnin in podaljšanje referenčnega obdobja, zagotovili vzdržnost sistema. Ti ukrepi bodo omogočili, da bodo pokojnine bolj povezane z rastjo inflacije kot z rastjo plač.
“Trije bistveni ukrepi naslavljajo vzdržnost. Starostne meje se podaljšujejo za dve leti, to je nujno, ker se kot družba staramo,” je pojasnil Mesec.
Pogled v prihodnost pokojninskega sistema
Soglasje o ključnih vsebinah nove pokojninske zakonodaje je doseženo, kar vključuje daljše referenčno obdobje, višje odmerne odstotke in nadomestila za invalidnost ter nov zimski dodatek za upokojence. Po podpisu dogovora bo predlog zakona poslan v javno razpravo z namenom, da bi bil sprejet pred poletnimi parlamentarnimi počitnicami in začel veljati z novim letom.
Razlog za zamudo pri podpisu dogovora
Podpis dogovora je bil sprva načrtovan za ponedeljek, vendar so delodajalci izrazili nestrinjanje glede prispevka za dolgotrajno oskrbo. Po usklajevanju je bil dosežen nov dogovor, ki predvideva, da se brez soglasja socialnih partnerjev ne bodo spreminjale prispevne stopnje.
Predlagana pokojninska novela predvideva postopno podaljšanje zahtevane upokojitvene starosti in podaljšanje obdobja za izračun pokojninske osnove na 40 let. Odmerni odstotek bo zviševal in usklajevanje pokojnin bo bolj odvisno od rasti cen življenjskih potrebščin kot od rasti plač, kar vključuje tudi božičnico že novembra letos.
Spletno uredništvo
