Vrhovno sodišče Republike Slovenije je sprejelo odločitev, ki bo pomembno vplivala na dedovanje v primerih, ko je pokojnik prejemal denarno socialno pomoč. Sodišče je odločilo, da se vrednost prejete socialne pomoči ne bo usklajevala z inflacijo ali indeksom cen življenjskih potrebščin.
To pomeni, da lahko država iz zapuščine zahteva zgolj vračilo nominalnega zneska, ki je bil dejansko izplačan, ne pa tudi njegove valorizirane vrednosti. S tem se končuje pravna negotovost, ki je obkrožala to vprašanje.
Primer, ki je privedel do odločitve
V konkretnem primeru je zapustnica ob smrti pustila nekaj denarnih sredstev, med življenjem pa je bila prejemnica denarne socialne pomoči. Republika Slovenija je predlagala, da se dedovanje omeji na višino valorizirane vrednosti prejete pomoči.
Vendar so sodišča prve in druge stopnje že nasprotovala temu predlogu, njihovo stališče pa je zdaj potrdilo tudi vrhovno sodišče.
Vrhovno sodišče je v svoji sodbi poudarilo, da socialna država temelji na načelu solidarnosti, kjer posamezniki po svojih zmožnostih prispevajo k pomoči tistim, ki jo potrebujejo. Kljub temu to načelo ni absolutno.
Družba lahko v določenih primerih zahteva povračilo sredstev, še posebej, če se premoženjsko stanje prejemnika pomoči ali njegovih dedičev pozneje izboljša.
Vprašanje valorizacije socialne pomoči
Ključno vprašanje v tem primeru je bilo, ali je treba vrednost prejete denarne socialne pomoči zaradi padca kupne moči denarja uskladiti z inflacijo. Vrhovno sodišče je zaključilo, da za tako valorizacijo ni zakonske podlage. Zakonodajalec je sicer na drugih pravnih področjih uvedel mehanizme za usklajevanje vrednosti denarnih terjatev, vendar tega ni storil pri vračanju socialnih prejemkov.
Sodišče je opozorilo, da je zakonodajalec skozi leta postopoma omilil pravila glede vračanja socialnih prejemkov. To po presoji vrhovnega sodišča nakazuje na namen, da do omejitve dedovanja pride zgolj izjemoma. »Izjeme je treba razlagati ozko,« je poudarilo sodišče, kar pomeni, da zakon o dedovanju določa omejitev dedovanja do višine prejete pomoči, a ne vsebuje določbe o njenem usklajevanju z inflacijo.
Pomen sodbe za prihodnje primere
Odločitev vrhovnega sodišča bo imela dolgoročne posledice za prihodnje primere, kjer bo država poskušala omejiti dedovanje zaradi prejetih socialnih prejemkov.
Sodišče je s tem postavilo jasen precedens, da valorizacija prejetih socialnih pomoči ni možna brez izrecne zakonske podlage. To bo olajšalo postopke dedovanja in zmanjšalo negotovost za dediče, ki bi se lahko soočili z vračili večjih zneskov, kot so jih dejansko prejeli.
Spletno uredništvo
