Vlada bi ZZZS vzela 100 milijonov: Del letošnjih računov bi plačali šele prihodnje leto
Vlada želi z rebalansom državnega proračuna za 100 milijonov evrov zmanjšati sredstva, ki so bila letos predvidena za zdravstveno blagajno. ZZZS je svoj finančni načrt pripravil ob predpostavki, da bo iz državnega proračuna prejel do 520 milijonov evrov, po novem pa naj bi bilo na voljo 420 milijonov. Če bo državni zbor takšno rešitev potrdil, bo moral zavod del letošnjih obveznosti prenesti v januar 2027. Skupni zamik plačil bi lahko dosegel okoli 185 milijonov evrov. Generalni direktor ZZZS Robert Ljoljo medtem opozarja še na dolgoročnejši problem: zdravstveni izdatki rastejo, prebivalstvo se stara, nove terapije in zdravila so vse dražji, zavod pa želi dobiti več vpliva na to, katere zdravstvene programe financira, po kakšnih cenah jih plačuje in kako se pri plačevanju upoštevata kakovost ter rezultat zdravljenja.
Slovenska zdravstvena blagajna se približuje koncu leta z vprašanjem, ki je precej bolj konkretno od običajnih razprav o dolgoročni vzdržnosti zdravstva. Gre za 100 milijonov evrov, ki jih je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pričakoval iz državnega proračuna in jih je vključil v svoj finančni načrt za leto 2026, vlada pa jih želi z rebalansom zmanjšati.
Veljavni zakon je za leto 2026 omogočil, da se iz državnega proračuna ZZZS zagotovi do 520 milijonov evrov za financiranje različnih obveznosti, med drugim zdravil, presejalnih in preventivnih programov, transplantacij, dializ, cepiv, nujne medicinske pomoči ter nekaterih dejavnosti na terciarni ravni. ZZZS je teh 520 milijonov upošteval pri pripravi svojega finančnega načrta, ki ga je potrdila tudi vlada. Zdaj pa je v predlogu rebalansa predvidenih 100 milijonov manj.
Generalni direktor ZZZS Robert Ljoljo je ob obravnavi rebalansa v državnem zboru opozoril prav na to protislovje: zavod je načrtoval poslovanje na podlagi sredstev, ki so bila določena z zakonom in vključena v finančni načrt, naknadno zmanjšanje pa mora nekje pokriti. Posebej je opozoril, da je moral ZZZS samo zaradi vpliva plačne reforme in dviga minimalne plače v cene zdravstvenih storitev za leto 2026 vključiti dodatnih 167 milijonov evrov.
Namesto 520 milijonov le 420 – razliko bi prenesli v januar
Če bo rebalans sprejet v predlagani obliki, ZZZS ne napoveduje, da bi čez noč prenehal plačevati zdravstvene storitve ali da bi bolnišnice ostale brez vsega denarja. Mehanizem, s katerim bi letos zaprl finančno konstrukcijo, je drugačen: del obveznosti, ki bi jih sicer moral poravnati letos, bi prestavil v januar 2027.
Toda obseg takšnega zamika bi bil precej večji kot doslej. Zavod je že v finančnem načrtu predvidel, da bo v prihodnje leto prenesel približno 85 milijonov evrov dela decembrskih akontacij izvajalcem zdravstvenih storitev. Če bo proračunski transfer zmanjšan še za 100 milijonov evrov, bi skupni zamik dosegel približno 185 milijonov evrov. Po pojasnilih ZZZS bi bilo od tega okoli 145 milijonov evrov povezanih z izvajalci zdravstvenih storitev, približno 40 milijonov pa z računi za zdravila, medicinske pripomočke in bolniška nadomestila.
To je pomembna razlika glede na formulacijo, da zdravstveni blagajni preprosto »zmanjkuje 100 milijonov«. ZZZS ima večmilijardni letni finančni tok in zdravstveni sistem zaradi tega zneska ne bo 1. januarja obstal. Toda prenos obveznosti v naslednje leto pomeni, da se del problema časovno prestavi, prihodnje finančno leto pa se začne z obveznostmi, ki dejansko izvirajo iz prejšnjega.
Podobne zamike je ZZZS uporabljal že v preteklosti. Leta 2023 je na primer del decembrskih akontacij prav tako prenesel v naslednje leto zaradi omejitve največjega dovoljenega obsega izdatkov. Tokrat pa je znesek občutno višji, saj bi lahko skupaj dosegel 185 milijonov evrov.
Vlada je finančni načrt potrdila, zdaj pa želi zmanjšati transfer
Prav okoli tega se odpira tudi vprašanje načrtovanja javnih financ. ZZZS je finančni načrt pripravil ob upoštevanju možnosti, da bo letos iz državnega proračuna prejel do 520 milijonov evrov. Ljoljo je poslance opozoril, da je ta finančni načrt nato potrdila tudi vlada.
Vlada zdaj z rebalansom predlaga nižji transfer, kar pomeni, da mora ZZZS finančni načrt prilagoditi že med njegovim izvajanjem.
Problem ni nastal povsem nepričakovano. Minister za zdravje Tadej Ostrc je že julija ob prevzemu ministrstva opozoril na veliko razliko med prevzetimi obveznostmi zdravstvenega resorja in denarjem, ki je bil zanje dejansko zagotovljen. Takrat je dejal, da pri sredstvih za ZZZS manjka približno 100 milijonov evrov, poleg tega pa naj bi ministrstvo ugotovilo še približno 100 milijonov evrov dodatne razlike med drugimi prevzetimi obveznostmi in zagotovljenimi proračunskimi sredstvi.
To kaže, da trenutni zaplet ni samo računovodska tehničnost ZZZS, ampak del širšega problema financiranja zdravstvenega sistema, kjer se obseg zakonskih obveznosti, stroški dela, zdravstveni programi in razpoložljivi proračunski viri ne povečujejo nujno v enakem tempu.
Zdravstveni izdatki rastejo hitreje, pritisk pa prihaja z več strani
ZZZS je že leto 2025 končal s primanjkljajem na področju obveznega zdravstvenega zavarovanja. Prihodki so znašali približno 5,76 milijarde evrov, odhodki pa 5,85 milijarde, kar je pomenilo 86,1 milijona evrov primanjkljaja oziroma približno 1,5 odstotka prihodkov obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zavod je med razlogi navajal plačno reformo v javnem sektorju, širitev in višje vrednotenje zdravstvenih programov, rast izdatkov za zdravila in medicinske pripomočke ter povečevanje stroškov bolniških odsotnosti.
Zato razprava o 100 milijonih iz državnega proračuna prihaja v času, ko se finančni pritiski na zdravstveno blagajno že povečujejo. Prebivalstvo se stara, kroničnih bolezni je več, medicinske možnosti se širijo, nova zdravila in tehnologije pa lahko posameznim skupinam bolnikov prinesejo zdravljenje, ki ga pred leti ni bilo, vendar hkrati povečujejo izdatke.
To postavlja ZZZS pred neprijetno enačbo. Javno zdravstveno zavarovanje mora financirati pravice zavarovancev, obenem pa prihodki niso neomejeni. Če stroški rastejo hitreje od razpoložljivih virov, so možnosti v osnovi omejene: zagotoviti je treba več denarja, učinkoviteje porabiti obstoječi denar, spremeniti obseg oziroma način financiranja posameznih programov ali pa kombinirati več ukrepov.
Prav tu Ljoljo odpira drugi del razprave, ki utegne biti dolgoročno še pomembnejši od letošnjega 100-milijonskega spora.
ZZZS noče biti več samo plačnik računov
Vodstvo ZZZS želi, da bi zavod iz pretežno plačniške institucije postal precej bolj aktiven kupec zdravstvenih storitev. To pomeni več vpliva na oblikovanje programov, določanje prednostnih storitev, pogajanja o cenah, izbiro izvajalcev ter način, po katerem se izvajalce plačuje.
Takšna usmeritev ni samo Ljoljeva zamisel. Krepitev ZZZS kot aktivnega kupca je vključena tudi v slovenske strateške dokumente. Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva med drugim predvideva nadgradnjo modelov plačevanja, uvajanje pogodbenih modelov, ki upoštevajo kakovost oziroma izide zdravljenja, ter bolj sistematično vrednotenje zdravstvenih tehnologij.
ZZZS je podobne cilje vključil v svoj Strateški razvojni program 2026–2030. Zavod napoveduje uporabo napredne analitike in umetne inteligence pri nadzoru porabe, iskanje podvojenih ali nepotrebnih zdravstvenih storitev, razvoj novih plačilnih modelov ter več povezovanja financiranja z vrednostjo zdravstvene obravnave.
Toda za zavarovance bo bistveno, kaj bo »aktivni kupec« pomenil v praksi. Več pristojnosti ZZZS lahko pomeni boljše prepoznavanje neučinkovite porabe in usmerjanje denarja tja, kjer daje boljše rezultate. Lahko pa odpira tudi občutljiva vprašanja o tem, kdo bo odločal, katere storitve imajo prednost, po katerih merilih se bodo primerjali izvajalci in kakšne bodo posledice za tiste, ki zahtevanih rezultatov ne bodo dosegali.
Plačilo ne več samo za opravljeno storitev, ampak tudi za njen rezultat
Ena pomembnejših sprememb, ki jih zagovarja ZZZS, je postopno odmikanje od modela, pri katerem je bistveno predvsem število opravljenih storitev, proti financiranju, ki bi v večji meri upoštevalo kakovost obravnave in zdravstvene izide.
Ideja je na prvi pogled preprosta: javni denar naj ne nagrajuje samo količine, ampak tudi rezultat. V praksi pa je takšen sistem bistveno zahtevnejši. Rezultata zdravljenja ni mogoče pri vseh boleznih meriti enako, izvajalci pa obravnavajo zelo različne bolnike. Bolnišnica z več starejšimi, kronično bolnimi in zahtevnejšimi pacienti ima lahko slabše statistične izide od ustanove z manj zahtevnimi primeri, ne da bi bila zato kakovost njenega dela slabša.
Zato bo pri morebitni uvedbi takšnih modelov ključno, kako bodo določena merila kakovosti in kako bodo upoštevane razlike med pacienti in izvajalci. Trditev, da bo plačevanje po rezultatih samo po sebi prineslo boljšo oskrbo in nižje stroške, bi bila preveč poenostavljena. Gre za model, ki ga želi ZZZS razvijati, njegovi dejanski učinki pa bodo odvisni od izvedbe.
Podobno velja za napovedano uporabo umetne inteligence in analitike. ZZZS želi z njima med drugim prepoznavati dvojne obračune, podvojene in nepotrebne storitve ter druge odklone v porabi. Zavod sam navaja, da želi vzpostaviti sistem, s katerim bi lahko zaznal in ustavil plačevanje storitev, ki jih danes še ne prepoznava kot podvojene. To je konkretnejši cilj od splošnih obljub o »digitalizaciji«, vendar bo tudi tu pomembno, kakšna bodo merila in nadzor nad avtomatiziranimi odločitvami.
Več moči ZZZS pomeni tudi več odgovornosti
Ljoljeva napoved je zato pomembna še z drugega vidika. Če ZZZS želi več vpliva na programe, cene, izvajalce in načine plačevanja, se s tem povečuje tudi njegova odgovornost za rezultate sistema. Danes se odgovornost za čakalne dobe, financiranje, mrežo izvajalcev in dostopnost pogosto porazdeli med ministrstvo, ZZZS, javne zavode, koncesionarje in druge dele sistema. Posledica je lahko tudi prelaganje odgovornosti, ko se pojavijo težave.
ZZZS že zdaj upravlja eno največjih javnih blagajn v državi. Samo obvezno zdravstveno zavarovanje je imelo lani skoraj 5,9 milijarde evrov odhodkov, zavod pa je dobil še nove naloge na področju obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Če bo njegova vloga pri odločanju o zdravstvenih programih dodatno okrepljena, bo toliko pomembnejše, da so merila za financiranje, izbiro izvajalcev in vrednotenje rezultatov javna ter preverljiva.
Vprašanje torej ni samo, ali naj ZZZS dobi več orodij. Pomembno je tudi, kdo bo nadziral uporabo teh orodij in kako bo mogoče ugotoviti, ali so prinesla boljšo dostopnost ter kakovost za paciente ali predvsem finančne prihranke.
Najprej pa mora država rešiti precej bolj neposreden problem
Dolgoročni načrti o novih plačilnih modelih, umetni inteligenci, kakovosti in aktivnem kupovanju zdravstvenih storitev so pomembni, vendar ima ZZZS trenutno pred seboj precej bolj neposredno finančno vprašanje.
Za leto 2026 je načrtoval do 520 milijonov evrov proračunskega transferja, vlada pa ga želi zmanjšati na 420 milijonov. Zavod opozarja, da bi bila neposredna posledica dodaten prenos letošnjih plačil v prihodnje leto, zaradi česar bi skupni zamik dosegel približno 185 milijonov evrov.
To še ne pomeni, da bo zaradi rebalansa pacient decembra ostal pred zaprtimi vrati ambulante. Prav tako ni mogoče trditi, da bo vseh 100 milijonov neposredno odvzetih zdravstvenim storitvam. Pomeni pa, da se obveznosti, načrtovane za letošnje leto, v večjem obsegu premikajo v prihodnje leto, s čimer se del finančnega pritiska ne odpravi, temveč prestavi.
Zato bo pri rebalansu pomembno spremljati ne le, ali bo državni zbor potrdil zmanjšanje transferja, ampak tudi, s kakšnimi obveznostmi bo zdravstvena blagajna zaradi tega vstopila v leto 2027.
Šele ob tem dobi Ljoljeva razprava o prihodnosti ZZZS pravi kontekst. Zdravstvena blagajna želi več vpliva na to, kaj in kako plačuje, istočasno pa ji država med letom spreminja finančni okvir, na katerem je temeljil njen potrjeni načrt. Če naj ZZZS v prihodnosti prevzame več odgovornosti za učinkovito upravljanje milijard javnega denarja, bo moralo biti precej jasneje tudi, koliko denarja ima dejansko na voljo in kdo prevzame odgovornost, ko se ta znesek med letom spremeni.
Spletno uredništvo
