Zdravstvo ostaja glavna prioriteta Vlade RS pod vodstvom Roberta Goloba, saj se osredotoča na izvedbo treh ključnih reform, ki jih nameravajo uresničiti do konca mandata. Te reforme niso zgolj posamični zakoni ali predpisi, temveč celovit proces, ki vključuje številne korake za izboljšanje zdravstvenega sistema.
Celovita strategija za izboljšanje dostopnosti
Vsi ukrepi, ki jih vlada uvaja, so usmerjeni v povečanje dostopnosti zdravstvenih storitev za paciente. Pomembno je, da pacienti ne čakajo nad dopustno čakalno dobo, kjer se učinki ukrepov že kažejo. Med avgustom 2024 in koncem leta 2024 se je število čakajočih nad dopustno čakalno dobo zmanjšalo, čeprav se je skupno število čakajočih povečalo. To pomeni, da čeprav se več ljudi naroči na zdravstvene storitve, pridejo na vrsto prej.
Opazne so bistvene razlike med čakalnimi dobami na prvi prosti termin in realiziranimi čakalnimi dobami. To pomeni, da pacienti čakajo manj, kot pa so prikazani prosti termini oziroma prikazana predvidene čakalne dobe na spletnih straneh eZdravja.
Na podlagi podatkov, ki jih pripravlja NIJZ je razvidno, da se je končal trend naraščanja števila čakajočih, hkrati pa se je obrnil trend naraščanja števila nedopustno čakajočih, ki se zdaj počasi zmanjšuje.
Ukrepi za izboljšanje sistema
- Dodatno financiranje prvih pregledov: Na 13 področjih je določeno minimalno število prvih pregledov, kar je povzročilo zmanjšanje števila čakajočih, še posebej pri kardioloških, uroloških in psihiatričnih obravnavah.
- Faktor relativnega čakanja: Ta omogoča, da tisti, ki čakajo najdlje, pridejo na vrsto prej, kar zmanjšuje povprečno dobo čakanja.
- Zakon o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu: Uvaja sistem kazalnikov kakovosti, ki bo pomagal identificirati najbolj optimalno obravnavo pacientov in zmanjšati nepotrebne storitve.
- Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij: Poenostavlja postopke za tuje zdravstvene delavce, kar izboljšuje dostopnost storitev in ohranja učinkovitost sistema.
Finančne in izobraževalne pobude
Vlada uvaja tudi finančne spodbude za zdravnike, kjer je največji primanjkljaj, in podpira nov študijski program Medicina na Univerzi na Primorskem, kar bo dolgoročno povečalo število zdravnikov. Pacienti brez osebnega zdravnika lahko poiščejo oskrbo v dodatnih ambulantah družinske medicine.
Prihodnje zakonodajne pobude in že sprejeti zakoni
Državni zbor bo še ta mesec obravnaval novelo Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bo ukinila dvojne prakse zdravnikov, kar bo prispevalo tudi k izboljšanju zdravstvenega sistema. Sprejeti zakoni, kot so Zakon o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu in Zakon o pravici nekdanjih bolnikov z rakom do enakega dostopa do zavarovalnih produktov, že prinašajo pomembne spremembe.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lekarniški dejavnosti: Predlogi vključujejo zahtevo po zagotavljanju neprekinjenega zdravstvenega varstva z obvezno odprtostjo lekarn vsaj 36 ur tedensko, omogočanje javnim lekarniškim zavodom nabavo zdravil z odstopom od pravil javnega naročanja, odpravo pravne praznine s prepovedjo prenašanja večinskega deleža v podjetju koncesionarja ter dopolnitev določb o statusnem preoblikovanju zasebnikov v družbe z omejeno odgovornostjo. Poleg tega se predlaga uvedba teoretičnega preizkusa znanja za magistre farmacije po strokovnem uvajanju in podelitev javnega pooblastila lekarniški zbornici za izvajanje dodatnih specialnih znanj.
Zakon o pravici nekdanjih bolnikov z rakom do enakega dostopa do zavarovalnih in kreditnih produktov: Ta zakon bo ljudem omogočil, da jim po ozdravitvi zaradi raka ne bo več treba dajati informacij o svoji pretekli bolezni pri sklepanju finančnih, zavarovalnih in podobnih produktov. Poleg tega zavarovalnice ne bodo smele več zbirati informacij o tovrstnih boleznih. Osebe, ki so kadarkoli prebolele diagnozo rak, bodo tako imele enak dostop, kot ostali prebivalci do zavarovalnih in kreditnih produktov.
Zakon o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu: Z njim bodo zagotovili višjo stopnjo varnosti pacientov in zmanjšali tveganja za njihova življenja in zdravje. S spremljanjem kazalnikov kakovosti bo mogoče določiti najbolj optimalno obravnavo pacientov in identificirati odklone pri zdravstveni obravnavi. Na ta način bo možno določiti nepotrebne storitve, kar bo doprineslo k sproščanju kapacitet v zdravstvu in zmanjševanju čakalnih vrst.
Interventni zakon: Podaljšanje nekaterih ukrepov iz obstoječega zakona, kot npr. ambulante za neopredeljene (preimenujejo se v dodatne ambulante družinske medicine), podaljšanje dodatka za večjo obremenjenost v ambulantah družinske medicine, urejanje financiranja obnovitvene rehabilitacije, podaljšanje ukrepa financiranja specializacij iz klinične psihologije, itd.
Pogled v prihodnost
Vlada je zavezana k trajnostnim spremembam, ki bodo zagotovile višjo stopnjo varnosti pacientov in zmanjšale čakalne dobe. S celostnim pristopom, ki vključuje tako zakonodajne spremembe kot praktične rešitve, se premikamo proti bolj dostopnemu in učinkovitemu zdravstvenemu sistemu.
Ste na tekočem z najnovejšimi reformami, ki izboljšujejo naše zdravstvo?! #Zdravstvo2025 #ReformeVlade 🏥🇸🇮
Spletno uredništvo
