KulturaSvetZanimivosti

Svetovni dan hrane 2024

Svetovni dan hrane, ki ga obeležujemo 16. oktobra, opozarja na eno izmed ključnih globalnih vprašanj našega časa – pravico vseh ljudi do zadostne, varne in hranljive hrane. Svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo (FAO) letošnje leto izpostavlja geslo “Pravica do hrane za boljše življenje in boljšo prihodnost”, s čimer poziva k uresničevanju temeljne človekove pravice do hrane za vse prebivalce sveta.

Kljub temu, da svetovni kmetijski sektor proizvede več kot dovolj hrane, da bi lahko nahranili celotno svetovno populacijo, se danes s kronično lakoto še vedno spopada okoli 733 milijonov ljudi. Vzroki za to so kompleksni in vključujejo podnebne spremembe, konflikte, gospodarske pretrese, pandemije in neenakosti, ki ovirajo dostop do hrane, predvsem v najranljivejših delih sveta.

Pravica do hrane – temeljna človekova pravica

Hrana je osnovna človeška potreba, ki sodi ob bok zraku in vodi. Človekove pravice, kot so pravica do življenja, svobode, dela in izobraževanja, vključujejo tudi pravico do hrane, ki jo priznavajo tako Splošna deklaracija človekovih pravic kot mednarodni pravni akti. FAO poudarja, da mora biti hrana ne le dostopna, temveč tudi raznolika, hranljiva in varna, kar je bistvenega pomena za zdravo življenje in družbeni napredek.

Po podatkih FAO več kot 2,8 milijarde ljudi na svetu nima dostopa do zdrave prehrane. Ta nezdrava prehrana je ključen dejavnik za različne oblike slabe prehranjenosti – od podhranjenosti do naraščajoče stopnje debelosti, ki jo poganja nezdrava prehrana. Ranljive skupine, zlasti v državah v razvoju, so pogosto prisiljene uživati cenovno dostopnejša, a prehransko osiromašena živila.

Vpliv globalnih kriz in podnebnih sprememb

Lakota in podhranjenost nista zgolj posledici pomanjkanja hrane, temveč sta tudi posledica globalnih kriz. Podnebne spremembe, ekstremne vremenske razmere, konflikti in gospodarske motnje negativno vplivajo na agroživilske sisteme. Podnebne spremembe še posebej vplivajo na pridelovalne pogoje, kar vodi v degradacijo naravnih virov, izgubo biotske raznovrstnosti in onesnaževanje.

Zato FAO poudarja nujnost preoblikovanja agroživilskih sistemov, ki morajo postati odpornejši, trajnostnejši in vključujoči za vse. Rešitve vključujejo naložbe v tehnologije, inovacije in znanstveni napredek, pa tudi mednarodno sodelovanje na področju kmetijstva in prehranske varnosti. Preoblikovani agroživilski sistemi bi lahko prispevali k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov ter zagotovili trajnostno proizvodnjo hrane za prihodnje generacije.

Globalne izzive hrane pa spremljajo tudi lokalni problemi. V Sloveniji se po podatkih Statističnega urada veliko hrane zavrže. V letu 2022 smo zavrgli približno 151.000 ton hrane, kar je precej več kot v letu 2013. To opozarja na potrebo po bolj odgovornem ravnanju s hrano na ravni posameznika in skupnosti. Vsak od nas lahko prispeva k zmanjšanju količine odpadne hrane, tako da se zaveda količin, ki jih kupuje, ter odgovorno načrtuje porabo.

Svetovni dan hrane 2024 je priložnost, da ponovno razmislimo o našem odnosu do hrane. Z odgovornim ravnanjem, podpiranjem trajnostne pridelave ter zavedanjem o vplivih naših odločitev na globalni ravni lahko skupaj prispevamo k pravičnejši in bolj zdravi prihodnosti za vse.

Spletno uredništvo

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja


Back to top button