Spor med Upravo za varno hrano in KGZS: Kdo širi paniko?
V nedavni polemiki med Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) ter Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS) so se pojavile obtožbe o širjenju nepotrebne panike med rejci. Kmetijska svetovalna služba v Kranju je opozorila na pojav simptomov bolezni modrikastega jezika pri živalih, kar je povzročilo odziv UVHVVR, ki trdi, da ni uradnih dokazov za izbruh bolezni letos.
Modrikasti jezik, bolezen, ki je lani močno prizadela ovce v Sloveniji, je letos zahtevala obvezno cepljenje. Cepljenje se je začelo 1. januarja in končalo 30. aprila, pri čemer so ovce prejele en odmerek, govedo in koze pa dva. Veterinarji so uspeli cepiti skoraj 96 odstotkov vseh ovc, medtem ko je cepljenje goved in koz doseglo 84 odstotkov oziroma 79 odstotkov.
Odziv uprave na letak
Letak, ki ga je razposlala kranjska kmetijska svetovalka Nataša Debeljak, je opozarjal na možne simptome modrikastega jezika, kot so otekline, vročina in pogini. UVHVVR je ostro kritizirala to potezo kot širjenje nepreverjenih informacij, saj po njihovih podatkih letos ni bilo potrjenih primerov bolezni.
Predsednik KGZS Jože Podgoršek je v bran svoji svetovalki dejal, da je delovala na podlagi obvestil s treh kmetij, kjer so se pojavile težave. Trdi, da je bil izpostavljen problem pravilno naslovljen, saj je treba kmete obvestiti o morebitnih tveganjih, še posebej ker ni potrjeno, ali gre za lažni alarm.
Financiranje cepljenja in državna pomoč
Vlada je za cepljenje zagotovila 2,2 milijona evrov, z dodatnimi 2,6 milijona evrov za pokritje stroškov cepljenja, ki bodo izplačani rejcem. Pomoč se bo izplačala po načelu de minimis, prvi sveženj odločb pa je predviden v drugi polovici maja.
Spor med UVHVVR in KGZS poudarja pomembnost natančnega komuniciranja in preverjanja informacij v času, ko so rejci že tako pod pritiskom zaradi bolezni. Ozaveščenost in koordinacija med različnimi institucijami ostajata ključni za preprečevanje širjenja bolezni.
Spletno uredništvo Toti Maribor
