Komisija Sveta Evrope proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) je v svojem nedavno objavljenem poročilu pohvalila napredek Slovenije pri odpravljanju diskriminacije, vendar opozarja na ključne izzive, kot so nezadostno financiranje, pomanjkljiva zakonodaja o sovražnem govoru ter strukturna marginalizacija določenih skupin.
Napredek na področju človekovih pravic
V zadnjih šestih letih je Slovenija dosegla pomembne korake v boju proti diskriminaciji, kar je razvidno iz poročila ECRI za obdobje od konca leta 2018 do začetka letošnjega leta. Med pozitivnimi spremembami so krepitev Centra za človekove pravice pri Varuhu človekovih pravic, razsodba ustavnega sodišča iz leta 2022 o neustavnosti prepovedi posvojitev otrok istospolnih parov, ter vzpostavitev Strateškega sveta za preprečevanje sovražnega govora.
Drugi pomembni ukrepi vključujejo usposabljanje policistov o spolnih in drugih manjšinah ter sprejetje Nacionalnega programa ukrepov za Rome za obdobje 2021–2030 in program socialne aktivacije za romske ženske.
Potrebne strukturne izboljšave
Kljub dosežkom poročilo izpostavlja potrebo po sistemskih in strukturnih izboljšavah. ECRI poziva Slovenijo, naj zagotovi zadostno financiranje in neodvisno upravljanje Zagovornika načela enakosti. Trenutni proračun ne omogoča izvedbe vseh potrebnih raziskav in programov, kar ovira učinkovito delovanje institucij.
Dodatno poročilo ugotavlja, da je delež upoštevanja priporočil zagovornika še vedno premajhen, kar zahteva večjo zavezanost oblasti k implementaciji teh priporočil.
Izpostavljene težave spolnih manjšin
Poročilo ECRI prav tako osvetljuje potrebo po izboljšanju pravic spolnih manjšin. Predlaga obvezno usposabljanje učiteljev za obravnavanje vsebin o spolnih manjšinah in raznolikih spolnih usmerjenostih, da bi lahko učinkovito upravljali občutljive primere v šolah.
Delegacija ECRI je med obiskom v Sloveniji zaznala visoko pojavnost homofobnega in rasističnega medvrstniškega nasilja, zato priporoča uvedbo učinkovitih mehanizmov za preučevanje in preprečevanje tovrstnega nadlegovanja.
Položaj transspolnih oseb in sovražni govor
Glede na poročilo bi Slovenija morala olajšati pravno priznanje spola brez potrebe po diagnozi motnje spolne identitete. Zabeležen je porast sovražnega govora, kazenski pregon zaradi njega pa ostaja redek. Žrtve pogosto ne prijavljajo tovrstnih dejanj zaradi nezaupanja v institucije in pomanjkanja podpore.
Izzivi pri vključevanju priseljencev in Romov
ECRI izpostavlja pomanjkanje pobud za vključevanje priseljencev na lokalni ravni. Državljani tretjih držav nimajo dostopa do javnih najemnih stanovanj, kar otežuje njihovo vključevanje, zlasti za osebe z mednarodno zaščito.
Napredek pri zmanjševanju števila romskih naselij brez osnovnih storitev je minimalen, kar vključuje dostop do pitne vode, sanitarij in elektrike. Zdravstvene razlike ostajajo zaskrbljujoče, trenutna strategija pa ne vključuje zadostnih ukrepov na tem področju.
Spletno uredništvo
