Slovenski zdravniki premaknili meje medicine: Bolnici z rakom odstranili trebušno slinavko in presadili jetra

V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana so dosegli pomemben mejnik v zdravljenju raka. Bolnici v štiridesetih letih, ki je zbolela za nevroendokrinim rakom trebušne slinavke s številnimi zasevki v jetrih, so z zahtevnim, večstopenjskim zdravljenjem omogočili novo možnost za življenje. Najprej so ji z robotsko operacijo odstranili celotno trebušno slinavko, nato je prestala nadaljnje sistemsko zdravljenje, v drugi fazi pa so ji presadili še jetra. Pri izjemno zahtevni obravnavi je sodelovalo več kot 50 zdravstvenih strokovnjakov.

Gre za prvo tovrstno zdravljenje v Sloveniji, izvedeno po sodobnih mednarodnih smernicah, ki odpira nove možnosti za skrbno izbrane bolnike z napredovalo obliko te bolezni.

Zdravljenje, ki ga v Sloveniji doslej še niso izvedli

V UKC Ljubljana so v četrtek, 22. oktobra, predstavili izjemen dosežek na področju onkološke kirurgije in transplantacijske medicine. Multidisciplinarna ekipa je uspešno izvedla kompleksno zdravljenje bolnice z nevroendokrinim tumorjem trebušne slinavke, pri kateri se je bolezen razširila tudi na jetra. Zdravljenje je vključevalo odstranitev primarnega tumorja, sistemsko zdravljenje in presaditev jeter, kar predstavlja prvi takšen primer v slovenski medicinski praksi.

Nevroendokrini tumorji trebušne slinavke so posebna skupina novotvorb, ki nastanejo iz nevroendokrinih celic. Njihov potek se lahko pomembno razlikuje od običajnejše oblike raka trebušne slinavke, zato se razlikujejo tudi možnosti zdravljenja in napovedi bolezni. Pri nekaterih bolnikih je mogoče uporabiti kombinacijo kirurških in sistemskih metod, ki pri drugih oblikah raka niso primerne.

Pri bolnici, ki so jo obravnavali v Ljubljani, je bila bolezen že razširjena na jetra. Številni zasevki so pomenili, da njihova običajna kirurška odstranitev ni bila izvedljiva. Zdravniki so zato preučili možnost zdravljenja s presaditvijo jeter, vendar šele po temeljiti presoji zdravstvenega stanja, značilnosti tumorja in možnosti dolgoročnega uspeha.

Predstojnik Kliničnega oddelka za abdominalno kirurgijo UKC Ljubljana Blaž Trotovšek je na novinarski konferenci pojasnil, da je zdravljenje potekalo po najsodobnejših mednarodnih strokovnih smernicah. Posebej je poudaril pomen sodelovanja različnih medicinskih strok, saj takšnega posega ne bi bilo mogoče izvesti brez usklajenega dela številnih specialistov.

Pred leti bi bile možnosti zdravljenja bistveno bolj omejene

Eden najpomembnejših vidikov predstavljenega primera je napredek medicine, ki omogoča zdravljenje tudi pri nekaterih bolnikih z napredovalo boleznijo. Trotovšek je poudaril, da bi bile pred približno desetletjem možnosti za takšno bolnico precej bolj omejene in bi se zdravniki morda odločili predvsem za paliativno zdravljenje.

Tokrat so se po temeljitem strokovnem premisleku odločili za bistveno zahtevnejši pristop. Njihov cilj ni bil zgolj lajšanje simptomov ali začasno obvladovanje bolezni, temveč zdravljenje z možnostjo dolgotrajnega nadzora nad rakom in morebitne ozdravitve.

Odločitev je zahtevala natančno oceno tveganj, saj presaditev jeter pri bolnikih z rakom ni običajna rešitev. Takšen poseg je primeren le za posebej izbrane bolnike, pri katerih strokovna merila kažejo, da bi lahko koristi zdravljenja odtehtale tveganja operacije in poznejšega jemanja zdravil za preprečevanje zavrnitve presajenega organa.

Pri pripravi načrta so sodelovali specialisti gastroenterologije, hepatologije, onkologije, abdominalne kirurgije, interventne radiologije in nuklearne medicine. Njihova skupna presoja je omogočila oblikovanje individualnega načrta, prilagojenega značilnostim bolezni in zdravstvenemu stanju bolnice.

Prav sodelovanje različnih strok je bilo po navedbah zdravnikov odločilno za izvedbo zdravljenja, saj je bilo treba uskladiti več zaporednih postopkov in ob vsakem koraku ponovno oceniti bolničino stanje.

Najprej robotska odstranitev celotne trebušne slinavke

Zdravniki so primer bolnice prvič obravnavali na konziliju aprila 2025. Po pregledu njenega zdravstvenega stanja so začeli s kemoterapijo, ki je predstavljala del priprave na nadaljnje zdravljenje. Šele po ustrezni oceni odziva bolezni so lahko načrtovali kirurške posege.

V začetku leta 2026 so izvedli prvo veliko operacijo, pri kateri so s pomočjo robotskega kirurškega sistema odstranili celotno trebušno slinavko skupaj s primarnim tumorjem. Šlo je za izjemno zahteven poseg, saj trebušna slinavka sodeluje pri uravnavanju krvnega sladkorja in proizvaja prebavne encime, potrebne za normalno prebavo.

Odstranitev celotnega organa zato pomembno spremeni življenje bolnika. Po takšni operaciji telo ne more več samo proizvajati inzulina in drugih hormonov trebušne slinavke, prav tako ne more zagotavljati ustrezne količine prebavnih encimov. Bolnik zato praviloma potrebuje vseživljenjsko nadomeščanje inzulina in encimov ter skrbno spremljanje presnove.

Kljub zahtevnosti posega so se kirurgi odločili za minimalno invazivni robotski pristop. Vodja operacijskega bloka na Kliničnem oddelku za abdominalno kirurgijo Miha Petrič je pojasnil, da so želeli bolnici omogočiti čim hitrejše okrevanje, saj je morala po operaciji nadaljevati sistemsko zdravljenje.

Robotsko podprta kirurgija kirurgom omogoča zelo natančno upravljanje instrumentov in pregled operacijskega polja, vendar sama uporaba tehnologije ne pomeni, da je poseg preprost ali brez tveganj. Pri tako obsežni operaciji so ključni predvsem izkušenost kirurške ekipe, ustrezna priprava in kakovostna pooperativna oskrba.

Po šestmesečnem zdravljenju še presaditev jeter

Po odstranitvi trebušne slinavke je sledilo približno šestmesečno sistemsko zdravljenje, nato pa so zdravniki izvedli drugo ključno fazo: presaditev jeter. Ta je bila potrebna zaradi številnih zasevkov, ki jih ni bilo mogoče ustrezno odstraniti s posameznimi kirurškimi posegi.

Presaditev jeter je eden najzahtevnejših posegov v sodobni medicini. Vključuje odstranitev obolelega organa, presaditev darovanih jeter in natančno povezovanje žilnih ter žolčnih struktur. Poleg zahtevne operacije je ključna tudi pooperativna oskrba, saj mora zdravstvena ekipa spremljati delovanje presajenega organa in pravočasno prepoznati morebitne zaplete.

Pri bolnikih z rakom je odločitev za takšno zdravljenje še posebej zahtevna. Zdravila, ki preprečujejo zavrnitev presajenega organa, namreč zmanjšujejo aktivnost imunskega sistema, zato je treba skrbno oceniti tudi tveganje za ponovitev rakave bolezni.

V ljubljanskem primeru so zdravniki uporabili mednarodna merila za izbiro bolnikov z nevroendokrinimi tumorji in zasevki v jetrih. Ta omogočajo presojo, pri katerih posameznikih bi lahko presaditev predstavljala smiselno možnost zdravljenja.

Po besedah Mihe Petriča je bolnica po presaditvi zelo dobro okrevala. K ugodnemu poteku sta po njegovi oceni verjetno prispevali tudi njena relativna mladost in dobra splošna telesna pripravljenost.

Pri zdravljenju sodelovalo več kot 50 strokovnjakov

Poseg ni bil dosežek posameznega kirurga ali ene bolnišnične ekipe, temveč rezultat sodelovanja številnih strokovnjakov. Pri načrtovanju in izvajanju zdravljenja je sodelovalo več kot 50 ljudi, ki so morali uskladiti različne diagnostične, terapevtske in kirurške postopke.

Med njimi so bili zdravniki različnih specialnosti, operacijske ekipe, anesteziologi, strokovnjaki za intenzivno zdravljenje in drugi zdravstveni delavci, vključeni v zahtevno obravnavo bolnice. Vsaka faza zdravljenja je zahtevala posebno pripravo in spremljanje, saj bi lahko zapleti vplivali na možnost izvedbe naslednjega koraka.

Slovenska ekipa se je pri načrtovanju zdravljenja posvetovala tudi z mednarodno priznanim onkološkim kirurgom Vincenzom Mariem Mazzaferrom z Nacionalnega inštituta za tumorje v Milanu. Mazzaferro je pomembno prispeval k oblikovanju strokovnih meril za izbiro bolnikov, pri katerih je mogoče razmišljati o presaditvi jeter zaradi zasevkov nevroendokrinih tumorjev.

Takšno sodelovanje kaže pomen mednarodne izmenjave znanja pri uvajanju zahtevnih oblik zdravljenja. Čeprav so bili posegi izvedeni v Sloveniji, so se zdravniki pri načrtovanju oprli na izkušnje in smernice mednarodne medicinske skupnosti.

Primer obenem potrjuje, da lahko slovenski transplantacijski center ob ustreznem sodelovanju različnih strok izvaja tudi zelo zahtevne, individualno prilagojene oblike zdravljenja.

Zakaj takšno zdravljenje ni primerno za vsakega bolnika?

Čeprav je uspeh zdravnikov izjemen, je pomembno poudariti, da takšnega zdravljenja ni mogoče uporabiti pri vseh bolnikih z rakom trebušne slinavke ali zasevki v jetrih. Nevroendokrini tumorji se biološko razlikujejo od pogostejšega duktalnega adenokarcinoma trebušne slinavke, ki je praviloma agresivnejši in ima drugačne možnosti zdravljenja.

Pri odločanju o presaditvi jeter zdravniki upoštevajo številne dejavnike, med drugim značilnosti tumorja, razširjenost bolezni, odziv na predhodno zdravljenje in splošno zdravstveno stanje bolnika. Pomembno je tudi, ali je mogoče primarni tumor odstraniti in ali so zasevki omejeni na jetra.

Presaditev jeter pri onkoloških bolnikih poleg tega odpira vprašanja razpoložljivosti darovanih organov. Ker je število organov omejeno, morajo transplantacijski centri upoštevati stroga strokovna merila in zagotavljati pravično razporejanje organov med bolniki, ki jih potrebujejo.

Zdravniki UKC Ljubljana so zato poudarili, da predstavljeni primer ne pomeni novega standardnega načina zdravljenja za vse bolnike z rakom trebušne slinavke. Gre za posebej izbrano bolnico, pri kateri so strokovne okoliščine omogočile uporabo takšnega pristopa.

Po navedbah UKC Ljubljana na leto obravnavajo približno 140 bolnikov s tumorji, vendar pri večini tako kompleksno zdravljenje ni potrebno.

Bolnica dobro okreva, vendar zdravljenje še ni končano

Spodbudna novica je, da je bolnica po zahtevnih posegih dobro okrevala. Kljub temu zdravniki poudarjajo, da uspešna operacija in presaditev še ne pomenita zaključka zdravljenja ali zagotovila, da se bolezen ne bo ponovila.

Predstojnik Kliničnega oddelka za gastroenterologijo David Drobne je pojasnil, da bolniki po presaditvi jeter potrebujejo dolgotrajno spremljanje in zdravljenje. Redno morajo jemati zdravila za preprečevanje zavrnitve organa, opravljati kontrolne preglede in spremljati morebitne zaplete.

Pri tej bolnici je dolgoročna oskrba še posebej zahtevna, saj mora poleg življenja s presajenimi jetri obvladovati tudi posledice odstranitve celotne trebušne slinavke. To pomeni trajno prilagoditev zdravljenja in vsakdanjega življenja.

Zdravniki bodo morali spremljati tudi morebitne znake ponovitve rakave bolezni. Čeprav so dosedanji rezultati spodbudni, bo mogoče dolgoročni uspeh zdravljenja zanesljiveje oceniti šele po daljšem obdobju spremljanja.

Prav zato je pomembno razlikovati med uspešno izvedenim zdravljenjem in dokončno ozdravitvijo. Ljubljanski zdravniki so dosegli pomemben medicinski mejnik, vendar so tudi sami opozorili, da obravnava bolnice še ni zaključena.

Brez darovalcev organov takšnega uspeha ne bi bilo

Ob predstavitvi dosežka so zdravniki opozorili še na en pomemben vidik transplantacijske medicine: razpoložljivost darovanih organov. Tudi najnaprednejši kirurški postopki namreč ne morejo pomagati bolnikom, če ustreznega organa ni na voljo.

Slovenija je vključena v mednarodno organizacijo Eurotransplant, ki omogoča sodelovanje držav pri izmenjavi organov in iskanju ustreznih darovalcev. Presaditve organov v Sloveniji izvaja UKC Ljubljana, ki je osrednji nacionalni transplantacijski center.

Po podatkih zavoda Slovenija-transplant so v UKC Ljubljana leta 2025 opravili 103 presaditve organov. Med njimi je bilo 44 presaditev ledvic, 25 src, 22 jeter, deset pljuč in dve presaditvi trebušne slinavke. Ti podatki kažejo, da transplantacijska dejavnost v Sloveniji že vrsto let omogoča zdravljenje številnih bolnikov, pri katerih druge možnosti niso več zadostne.

Blaž Trotovšek je ob predstavitvi dosežka poudaril pomen darovanja organov in opozoril, da bi lahko pri več bolnikih s presaditvijo izboljšali rezultate zdravljenja, vendar razpoložljivih organov ni dovolj.

Darovanje organov je zato pomemben del zdravstvenega sistema, saj lahko odločitev posameznika po smrti omogoči zdravljenje več ljudem. Pri tem pa morajo biti postopki darovanja in presajanja vedno vodeni skladno s strokovnimi ter etičnimi merili.

Dosežek, ki odpira nove možnosti slovenski medicini

Uspešno zdravljenje bolnice z napredovalim nevroendokrinim rakom trebušne slinavke predstavlja pomemben korak za slovensko onkološko in transplantacijsko medicino. Zdravniki so pokazali, da lahko s skrbnim izborom bolnikov, sodelovanjem različnih strok in uporabo sodobnih kirurških metod izvedejo tudi izjemno zahtevne oblike zdravljenja.

Posebej pomembno je, da niso obravnavali zgolj posameznega tumorja ali organa, temveč so pripravili celovit načrt zdravljenja. Ta je zahteval več zaporednih korakov, dolgotrajno spremljanje in natančno usklajevanje med strokovnjaki.

Za bolnico takšen pristop pomeni novo možnost, ki je ob običajnih načinih zdravljenja morda ne bi imela. Za slovensko medicino pa predstavlja dragoceno izkušnjo, ki bi lahko pomagala pri obravnavi drugih skrbno izbranih bolnikov s podobno boleznijo.

Največja vrednost dosežka ni zgolj v zahtevnosti dveh velikih operacij, temveč v tem, da so slovenski zdravniki združili znanje, tehnologijo in mednarodne izkušnje ter bolnici omogočili zdravljenje, ki ga pri nas doslej še niso izvedli. Njena pot okrevanja se nadaljuje, a dosedanji rezultat prinaša pomembno sporočilo: tudi pri nekaterih napredovalih rakavih boleznih se lahko z razvojem medicine odprejo možnosti, ki jih pred leti še ni bilo.

Spletno uredništvo Goriške novice