Slovenijo zvečer streslo kar trikrat

Danes so v Sloveniji zaznali tri manjše potresne sunke, ki so povzročili nemir med prebivalci. Prvi potres se je zgodil ob 17.56, ko so seizmografi zaznali sunek z magnitudo 2,6 v bližini Jelšan. Le nekaj minut kasneje, ob 18.00, je sledil še en potres z magnitudo 0,9 v okolici Ivančne Gorice. Tretji potres je ponovno stresel Jelšane ob 18.37 z magnitudo 1,7.

Intenziteta vseh treh potresov sicer ni presegla IV. stopnje po evropski potresni lestvici. Potrese so čutili posamezni prebivalci, kot so sporočili iz Urada za seizmologijo na Agenciji RS za okolje.

Šibkejši potresi v zgodovinskem kontekstu

Potresi so naravni pojav, ki so del življenja v Sloveniji, kjer se letno zgodi približno 14 potresov z magnitudo 4 ali več. Med najbolj uničujoče v zgodovini sodijo Idrijski potres leta 1511 z magnitudo 6,9, ki je zahteval okoli tri tisoč življenj, in Ljubljanski potres leta 1895 z magnitudo 6,1, ki je povzročil smrt 21 ljudi in uničil številne stavbe.

Močnejši potresi so bili zabeleženi tudi v Brežicah leta 1917, Ilirski Bistrici leta 1956, Litiji leta 1963, na Kozjanskem leta 1974 ter v Posočju leta 2004.

Regijska potresna nevarnost v Sloveniji

• Centralna Slovenija (Ljubljana in okolica): To območje pogosto zaznava močnejše potrese, kar je bilo očitno tudi med Ljubljanskim potresom leta 1895.
• Zahodna Slovenija (blejski, primorski del): Ob Italijanski meji je ta regija med najnevarnejšimi glede na potresno aktivnost, kar potrjujejo visoki projektni pospeški tal.
• Jugovzhodna Slovenija (Posavje, Novo mesto): Povečana potresna nevarnost je značilna za Posavje in širše jugovzhodno območje.
• Notranjska (osrednji del, recimo Postojna): Notranjska se uvršča v območje zmerne do visoke nevarnosti z vrednostmi VII in VIII EMS.
• Severovzhod in jugozahod (Prekmurje, deli Štajerske, Jadranska obala): Ta območja imajo nižjo potresno nevarnost (VI EMS).

Zakaj so določene regije bolj izpostavljene?

Povečana potresna nevarnost je povezana z tektonsko strukturo in paleotektoniko, ki poteka čez osrednji del države in sovpada z glavnimi tektonskimi prelomnicami. Geološke značilnosti tal prav tako igrajo pomembno vlogo, saj različne geomehanske lastnosti podlage lahko povečajo ali zmanjšajo seizmični vpliv.

Slovenija se zaradi svoje geološke lege pogosto sooča s potresnimi sunki. Čeprav so današnji potresi povzročili le manjši nemir, ostaja pomembno, da prebivalci ostanejo pripravljeni na morebitne močnejše potrese, ki se lahko zgodijo v prihodnosti.

Spletno uredništvo Naša Dolenjska