Sredi razprave o predlogu evropske uredbe, ki predvideva obsežen nadzor spletnih komunikacij v EU, je Slovenija zavzela stališče proti njegovi trenutni obliki. Notranje ministrstvo je danes sporočilo, da ne podpira predlaganih ukrepov, saj bi ti lahko ogrozili temeljne pravice državljanov.
Odločitev je bila sprejeta v prizadevanju za boj proti spolnim zlorabam otrok, ki mora hkrati spoštovati pravico do zasebnosti.
Prizadevanja za zaščito otroških pravic
Slovenija ostaja zavezana boju proti spolnemu izkoriščanju otrok, tako v fizičnem kot v virtualnem svetu. “Za Slovenijo je boj proti spolnemu izkoriščanju in spolnim zlorabam otrok – tako v fizičnem kot virtualnem svetu – prioriteta,” so zapisali v sporočilu za javnost. Ministrstvo poudarja potrebo po vzpostavitvi dolgoročnega pravnega okvira v EU, ki bi omogočal učinkovit boj proti takšnim zlorabam, hkrati pa bi varoval temeljne človekove pravice, vključno s pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov.
Pogajanja o predlogu uredbe
Pogajanja o predlogu uredbe še niso zaključena, saj države članice še niso dosegle soglasja za pogajanja z Evropskim parlamentom. Dansko predsedstvo Sveta EU trenutno pripravlja kompromisno besedilo, ki bi zadovoljilo večino držav članic. Cilj je doseči zadostno podporo za potrditev delnega splošnega pristopa na prihajajočem zasedanju Sveta za pravosodje in notranje zadeve 14. oktobra 2025.
Izpostavljene skrbi o nadzoru
Danski predlog nadzora predvideva, da bi umetna inteligenca analizirala vsako zasebno sporočilo, fotografijo in datoteko. Kritiki opozarjajo na visoko stopnjo napačnih pozitivnih rezultatov, saj bi umetna inteligenca lahko kriminalizirala tudi nedolžne družinske fotografije ali šale. To bi lahko izpostavilo nedolžne posameznike tveganju lažnih obtožb in preiskav.
“Ena beseda čez Roberta Goloba ali Janeza Janšo in vaš zapis se bo za vedno znašel v vladnih bazah podatkov,” opozarjajo nasprotniki.
Predlog se sooča tudi s kritikami glede neskladnosti s 7. členom Listine o temeljnih pravicah, ki zagotavlja pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov. Poleg tega varnostne vrzeli lahko izkoristijo kibernetski kriminalci, tuje tajne službe ali teroristične organizacije.
Potrebne varovalke in opozorila
Informacijska pooblaščenka Jelena Virant Burnik poudarja potrebo po vključitvi varovalk za preprečevanje neutemeljenega množičnega nadzora nad komunikacijami. “Uredba mora vključevati varovalke za preprečevanje neutemeljenega množičnega nadzora,” je dejala.
Odločitev Slovenije poudarja nujnost iskanja ravnotežja med zaščito otrok in spoštovanjem temeljnih pravic državljanov. Evropska unija se zdaj sooča z izzivom, kako oblikovati uredbo, ki bo učinkovito ščitila otroke, ne da bi hkrati posegala v pravice do zasebnosti.
Spletno uredništvo
