Slovenija se bori proti zavrženi hrani: Kako lahko pomagate?

Slovenija se sooča z izzivom zavržene hrane, saj povprečen Slovenec letno zavrže okoli 78 kilogramov hrane. To predstavlja pomembno okoljsko in družbeno vprašanje, ki zahteva večjo ozaveščenost in akcijo. Dan brez zavržene hrane, ki ga obeležujemo 24. aprila, je priložnost, da se osredotočimo na zmanjševanje odpadne hrane ter spodbujamo bolj odgovorno ravnanje s hrano.

Vlada Republike Slovenije je leta 2023 razglasila 24. april za slovenski dan brez zavržene hrane. Pobudo so podprli različni partnerji, med njimi Lidl Slovenija, Ekošola, Ekologi brez meja in Zveza prijateljev mladine Slovenije. Cilj projekta je ozaveščanje javnosti o pomenu zmanjševanja količin zavržene hrane ter spodbujanje ponovne uporabe prehrambnih izdelkov.

Količina zavržene hrane v Sloveniji

Podatki Statističnega urada Republike Slovenije za leto 2023 kažejo, da povprečen prebivalec Slovenije zavrže približno 78 kilogramov hrane letno. Več kot polovica te količine, natančneje 44 %, nastane v gospodinjstvih, sledijo pa dejavnosti, povezane z gostinstvom in strežbo hrane, ki predstavljajo 34 % odpadkov.

Gospodinjstva kot glavni vir odpadne hrane

V slovenskih gospodinjstvih je v letu 2023 nastalo 72.000 ton odpadne hrane, kar pomeni, da je posameznik doma v povprečju zavrgel 34 kilogramov hrane. Od tega je bilo približno 11 kilogramov užitnega dela, kar predstavlja tretjino zavržene hrane.

Gostinstvo in strežba hrane

Gostinski sektor v Sloveniji je odgovoren za tretjino vse odpadne hrane, kar znaša 56.000 ton ali 26 kilogramov na prebivalca. Največ odpadne hrane se zavrže v restavracijah in gostilnah (52 %), sledijo osnovne šole in vrtci (11 %), hoteli (8 %), bolnišnice in domovi za starejše (7 %), preostalih 22 % pa v drugih dejavnostih.

Primerjava z Evropo

Po podatkih Eurostata je leta 2022 povprečen prebivalec EU zavrgel 129 kilogramov hrane. Slovenija se s 33 kilogrami zavržene hrane na prebivalca v gospodinjstvih uvršča med države z najmanj odpadne hrane, za njo je le Španija (26 kg), medtem ko je največ odpadne hrane na Portugalskem (123 kg).

Aktivnosti za zmanjšanje odpadne hrane

Letos bodo pobudniki slovenskega dneva brez zavržene hrane organizirali številne aktivnosti pod sloganom “Hranozavest nas povezuje”. Poseben poudarek bo na posvetu z naslovom “Spoštujmo hrano, spoštujemo planet”, kjer bodo sodelovali državni sekretarji in predstavniki različnih ministrstev ter Ekologi brez meja.

Kuhinjski dnevniki odpadne hrane

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je v okviru projekta Life IP Care4Climate začelo z akcijo izpolnjevanja kuhinjskih dnevnikov odpadne hrane. Gospodinjstva lahko sodelujejo v akciji prek spletne aplikacije na strani dnevniki.samo1planet.si do 23. maja. Akcija je namenjena boljšemu razumevanju prehranskih navad in oblikovanju učinkovitih ukrepov za zmanjšanje količin odpadne hrane.

Spletno uredništvo Toti Maribor