Državni zbor Republike Slovenije je sprejel odločilno odločitev z 67 glasovi za in enim proti, ko je potrdil ustavni zakon, ki v tretje poglavje ustave vključuje pravico do plačevanja z gotovino. Pobudo za ta korak je novembra 2023 podalo združenje Povezani smo, ki je zbralo 56.267 podpisov za vpis te pravice v ustavo. Predvidoma bo zakon razglašen 1. decembra. Združenje Povezani smo je izpostavilo, da želi s tem ukrepom jasno zaščititi fizično gotovino in preprečiti, da bi se v prihodnje pod pojmom gotovina razumele digitalne oblike denarja, kot so elektronski denar, kriptovalute ali digitalni evro.
Ustavna komisija državnega zbora je pripravila delovno besedilo predloga ustavnega zakona, ki bo v ustavo dodalo nov 74. člen. Ta določa, da ima vsak državljan pravico do uporabe gotovine pri bančnem poslovanju in drugih oblikah pravnega prometa, skladno z zakonom. Za potrditev tega člena je bila potrebna dvotretjinska večina glasov vseh poslancev.
Razprave poslancev: Argumenti za in proti
Poslanci so v razpravi poudarili pomen gotovine, zlasti v kriznih razmerah in z vidika varovanja zasebnosti. Poslanec SDS, Andrej Poglajen, je izpostavil, da kljub porastu digitalnih plačil, gotovina ostaja ključna. Krizne razmere pogosto razkrijejo pomanjkljivosti digitalnih sistemov, kar potrjuje potrebo po ohranitvi gotovine. Jožef Horvat iz NSi je opozoril, da bi ukinitev gotovine pomenila centralizacijo moči, kar bi državi omogočilo nadzor nad transakcijami posameznikov.
Meira Hot iz SD je poudarila, da nekateri starejši in drugi prebivalci niso dovolj digitalno pismeni za uporabo naprednih tehnologij. Opozorila je tudi na zmanjšanje števila bančnih poslovalnic in bankomatov, kar še posebej vpliva na ljudi na obrobju mest in podeželju. Poslanec Svobode, Aleš Lipičnik, je dodal, da digitalna plačilna sredstva omogočajo nadzor nad transakcijami, kar posega v pravico do zasebnosti brez razumnega razloga.
Vladno stališče in odziv Evropske centralne banke
Vlada je opozorila na pravne vidike, ki zadevajo pristojnost EU na področju monetarne politike. Pozdravila je odločitev državnega zbora, da zadnji predlog pošlje v mnenje Evropski centralni banki (ECB). ECB je prepoznala glavni cilj predloga, ki je krepitev razpoložljivosti in sprejemanja gotovine v Sloveniji. Državna sekretarka na ministrstvu za finance, Gordana Pipan, je poudarila, da ta pravica uživa široko javno in politično podporo ter ima pomembno simbolno in praktično vrednost.
Združenje Povezani smo je poudarilo, da je ohranjanje gotovine ključno za zaščito fizičnih oblik denarja in preprečevanje, da bi digitalne oblike denarja prevzele mesto gotovine.
Ohranjanje gotovine: vprašanje zasebnosti in varnosti
V razpravi o pomenu ohranitve gotovine je bilo izpostavljeno, da digitalna plačila neizogibno omogočajo večji nadzor nad posameznikovimi transakcijami, kar lahko krši pravico do zasebnosti. Zakonodajni koraki za zaščito gotovine v ustavi so bili sprejeti z namenom, da se ohrani možnost plačevanja z gotovino, ki je ključna v situacijah, ko digitalna plačilna sredstva odpovedo ali niso dostopna vsem prebivalcem.
Pravica do uporabe gotovine je več kot le finančno vprašanje; gre za temeljno vprašanje zasebnosti, varnosti in dostopnosti za vse državljane, ne glede na njihovo digitalno pismenost ali geografsko lokacijo.
Spletno uredništvo
