Slovenija pred izzivom: Kje zgraditi nove podatkovne centre

Veliki podatkovni centri za umetno inteligenco niso zgolj običajne poslovne stavbe. Če so postavljeni napačno, lahko lokalnemu okolju povzročijo hrup, toploto in pritisk na omrežje. Takšni centri zahtevajo veliko elektrike, prostora, optičnih povezav in hlajenja. V Sloveniji se postavlja vprašanje, kje in pod kakšnimi pogoji bi lahko zrasli.

Napoved gradnje ogromnega centra Pantheon AI v hrvaškem Topuskem je opozorilo, da podobni projekti v Evropi postajajo vse pogostejši. Vprašanje, kje zgraditi takšne centre, bo kmalu aktualno tudi pri nas.

Izbira prave lokacije za podatkovne centre

Podatkovni centri ne spadajo kamorkoli. Poleg bližine avtoceste ali poceni zemljišča morajo takšni objekti imeti močno prenosno električno omrežje, optične povezave, dovolj veliko industrijsko zemljišče, biti oddaljeni od stanovanjskih območij in omogočati koristno uporabo odpadne toplote. V Sloveniji bi bile primerne lokacije širši dravski pas pri Mariboru, Posavje, severovzhodni koridor pri Cirkovcah in Ptuju, nekatere industrijske cone v Šaleški dolini ter lokacije ob primorskem energetskem koridorju.

Dober podatkovni center mora izpolnjevati pet ključnih pogojev:

1. Elektrika: Blizu mora biti dovolj močno omrežje, ki ne izpodriva drugih porabnikov.
2. Prostor: Center mora biti umeščen v obstoječo industrijsko ali energetsko cono.
3. Voda: Investitor mora načrtovati hlajenje strežnikov in obvladovanje porabe vode.
4. Toplota: Odpadna toplota bi morala biti uporabljena za ogrevanje.
5. Hrup: Hladilni sistemi in generatorji ne smejo obremenjevati okolice.

Primeri iz Slovenije: Maribor vodi z zgledom

V Mariboru že nastaja nov podatkovni center pri Dravskih elektrarnah Maribor, kjer bo postavljen tudi superračunalnik za slovensko tovarno umetne inteligence SLAIF. Lokacija je strateško izbrana zaradi dostopa do stabilne energije, industrijske tradicije in možnosti uporabe odpadne toplote za ogrevanje. Ta model kaže, kako bi lahko Slovenija gradila manjše in srednje velike centre, ki ne obremenjujejo lokalnih sosesk.

Posavje se kaže kot potencialna lokacija za večje podatkovne centre, saj ima močno elektroenergetsko infrastrukturo in industrijska zemljišča. Podobno bi lahko nekatere industrijske cone v Šaleški dolini, ob severovzhodnem koridorju pri Cirkovcah in Ptuju ter ob primorskem koridorju gostile takšne projekte. Ključno je, da država določi pogoje pred gradnjo, da se izogne pritožbam prebivalcev.

Koristi in izzivi podatkovnih centrov

Podatkovni centri lahko okrepijo tehnološko suverenost Slovenije, izboljšajo okolje za raziskovalce in podjetja ter ponudijo nova znanja v kibernetski varnosti in energetiki. Vendar je pomembno, da centri lokalnemu okolju nekaj vrnejo, kot so močnejše omrežje, uporabna toplota in jasna okoljska jamstva. Tudi dobro zasnovan center ima lahko negativne vplive, kot so povečana poraba elektrike in hrup.

Slovenija se mora pripraviti na prihod podatkovnih centrov za umetno inteligenco, vendar jih ne sme sprejeti brez premišljenega načrtovanja. Ključno je, da država in občine določijo pogoje za postavitev, da se izognejo težavam, ki bi jih lahko povzročili neustrezno postavljeni centri.

Spletno uredništvo Naša Ljubljana