Dijaški dom Simona Gregorčiča: 80 let ustvarjanja prihodnosti mladih #foto

Dijaški dom Simona Gregorčiča letos praznuje častitljivo obletnico – 80 let neprekinjenega delovanja v službi otrok in mladih. Jubilej bodo obeležili v nedeljo, 24. maja, ob 17. uri s proslavo v Kulturnem domu, kjer bodo nastopili sedanji in nekdanji učenci z izborom muzikalov preteklih let. Dogodek nosi pomenljiv naslov Ko zrastemo.

Ravnateljica doma, Kristina Knez, poudarja, da je bil dijaški dom ustanovljen jeseni 1945 v težkih povojnih časih, ko so slovenske šole znova zaživele po obdobju fašističnega zatiranja. Dom je odigral pomembno socialno vlogo, saj je mladim iz Gorice in okoliških vasi omogočil šolanje v slovenščini ter številnim omogočil nadaljevanje študija na višji stopnji.

Zgodovina in pomen dijaškega doma

V svojih prvih desetletjih delovanja je dijaški dom nudil pomembno socialno podporo, zlasti po potresu v Benečiji leta 1976. Takrat je dom sprejel številne otroke in mladostnike iz prizadetih območij ter jim omogočil šolanje v slovenskih šolah. Kristina Knez pojasnjuje, da je v prvem obdobju delovanja marsikdo v domu preživel več let, kar je pustilo neizbrisne spomine na to pomembno fazo odraščanja. V stavbi na Svetogorski ulici so se mladi srečevali z ravnateljem Mundijem, vzgojiteljico Jožico Tomsič, tajnico Vilmo in vzgojiteljem Oskarjem, medtem ko je dom gostil več kot sto učencev in dijakov.

Dijaški dom ni bil le prostor za bivanje, temveč tudi kraj za prvo športno in kulturno udejstvovanje. V 60. letih je nastalo športno združenje Dom, ki je svoje športnike pridobilo prav iz dijaškega doma. Takrat so mladi skozi Mladinski center tkali prijateljske vezi in sodelovali v čezmejnih aktivnostih. Poleti so se na zunanjem igrišču odvijali turnirji v odbojki in košarki, kjer so se mladi iz Goriške, Tržaške in Nove Gorice srečevali in družili.

Sodobne spremembe in prilagoditve

V drugi polovici 80. let in v začetku 90. let se je število dijakov začelo zmanjševati. Novosti, kot so nove avtobusne povezave in odprtje šole v Špetru, so zmanjšale potrebo po dijaškem domu kot bivalni ustanovi. Leta 1996 je dom reorganiziral svojo ponudbo, družinam so začeli ponujati popoldanski obšolski program, prevoze iz šol, kosila ter strokovno pomoč pri šolskih obveznostih. Ta prilagoditev je povzročila ponoven dvig števila prijavljenih.

Hkrati so prvotni program dopolnili z različnimi dejavnostmi, kot so ples, angleščina, gledališče in petje. Socialni vidik ni bil več v ospredju, vedno pomembnejši pa sta postajala jezik in jezikovna strategija. V slovenske šole v Gorici se vpisujejo tudi otroci iz italijansko govorečih družin, kar kaže na spremembe v rabi slovenskega jezika med Slovenci v Italiji.

Vpliv in prihodnost dijaškega doma

Danes dom obiskuje 120 učencev slovenskih šol v Gorici, med katerimi so tudi otroci iz Slovenije, ki se odločijo za šolanje v zamejskih šolah zaradi podpore in programov, ki jih nudi goriška vzgojno-izobraževalna ustanova. Kristina Knez ugotavlja, da se poslanstvo Dijaškega doma ni bistveno spremenilo, saj še naprej ponuja učencem možnost oblikovanja osebnosti in razvijanja ustvarjalnosti v slovenskem jezikovnem okolju.

Spremenili pa so se družbeno okolje in pogoji delovanja. Jubilej bodo obeležili z mozaikom insertov iz muzikalov, ki so jih uprizorili v zadnjih dvanajstih letih. Prireditvi bo sledilo družabno srečanje v Dijaškem domu, kjer bodo dobrodošli vsi, še posebej nekdanji učenci in sodelavci. Več informacij o dogodku in drugih dejavnostih je na voljo na Facebook strani Dijaškega doma.

Naš dijaški dom je skozi desetletja ostal ne le edukativna institucija, temveč tudi pomemben vezni člen med različnimi generacijami učencev, ki so ustvarjali mostove prijateljstva in kulture.

Spletno uredništvo Goriške novice