Skrivnostni bolgarski vohunki razkrinkani v Berlinu in na Dunaju

Dve državljanki Bolgarije, identificirani s strani BBC, sta postali ključni akterki v vohunski mreži Kremlja, ki deluje v Evropi. Ena izmed njih, Cvetanka Dončeva, je bila aktivna na Dunaju, medtem ko je druga, Cvetelina Genčeva, delovala v Berlinu. Obtoženi sta, da sta zbirali informacije za rusko vlado. Mreža naj bi bila vodena iz Moskve, njen cilj pa sprožiti dezinformacijsko kampanjo, povezano z vojno v Ukrajini.

Razplet dogodkov v Avstriji

Po izbruhu vojne v Ukrajini je mreža, ki jo vodi avstrijski državljan Jan Marsalek, hitro zaživela. Cvetanka Dončeva je spremljala visoke avstrijske uradnike, vključno z vodjo tajne službe Omarjem Haijawi-Pirchnerjem. Poleg tega je vohunila za novinarji, kot sta Hristo Grozev z Bellingcat in Anna Thalhammer, glavna urednica dunajskega tednika Profil.

Novinarji BBC so Dončevo soočili z obtožbami kar na ulici Dunaja. Kljub temu je zavrnila vsakršne povezave s špijonažo in ostala v molku. Decembra lani so jo avstrijski organi aretirali, vendar so jo prejšnji teden izpustili na prostost.

Dogajanje v Berlinu

Cvetelina Genčeva, prav tako identificirana s strani BBC, je delovala v Berlinu. Tudi ona ni želela komentirati obtožb, da je vpletena v rusko vohunsko dejavnost.

V Londonu poteka sojenje šestim bolgarskim državljanom, ki so del ruske vohunske mreže. Orlin Roussev, vodja te celice na Otoku, je že priznal krivdo. Njegova mreža je bila organizirana z namenom širjenja dezinformacij po Evropi, kar je del večjega ruskega načrta destabilizacije regije.

Britanski BBC je s pomočjo družbenih omrežij identificiral dve državljanki Bolgarije, ki naj bi v službi Kremlja špijonirali po Evropi.

Vohunska aktivnost Cvetanke Dončeve in Cveteline Genčeve je pomemben del raziskave BBC, ki osvetljuje ruske poskuse vplivanja na evropske zadeve. Širjenje dezinformacij in zbiranje občutljivih informacij sta ključna elementa te skrivne operacije.

Odkritje bolgarskih vohunk v Evropi kaže na obsežnost in globino ruskih operacij na stari celini. Vprašanje ostaja, kako bodo evropske države odgovorile na te izzive in kako bodo zaščitile svoje interese pred vmešavanjem tujih sil.

Spletno uredništvo