Skrite nevarnosti zime: Kako zaščititi zdravje v mrazu

Padci na poledenelih površinah sredi mestnih ulic so lahko prav tako nevarni kot smučanje na zasneženih strminah. Nevarnost zloma kosti, zvinov gležnja ali poškodb glave lahko prizadene vsakogar, še posebej pa so ranljivejši starejši ljudje. Zima, ki prinaša veselje ob praznikih in počitnicah, s seboj nosi tudi številne zdravstvene nevarnosti. Med njimi so povečano tveganje za srčno-žilne bolezni, podhladitve, omrzline, padce na ledu in pogostejše okužbe dihal. Posebej ogroženi so starejši, otroci, kronični bolniki ter socialno izolirani posamezniki.

V zimskem obdobju je pomembno upoštevati preventivne ukrepe, da bo preživljanje prostega časa na prostem tudi varno. Nizke temperature povzročijo krčenje žil, kar poveča krvni tlak in obremenitev srca. Raziskave kažejo, da je tveganje za srčni infarkt in možgansko kap v hladnih obdobjih več kot dvakrat večje. Poleg tega je zimski čas sezona prehladov, gripe in drugih viroz. Hlajenje dihalnih poti oslabi lokalno odpornost, kar poveča dovzetnost za okužbe. Zoženje bronhijev zaradi hladnega zraka oteži dihanje, kar je še posebej problematično za astmatike in ljudi z boleznimi dihal. Nizka vlažnost zraka zmanjšuje vlažnost sluznic, kar poveča občutljivost na dražilce, kot so prah in dim. Posledica je kašelj, draženje in občutek suhosti v grlu. Oslabljena obramba pred okužbami zaradi izsušitve zaščitne plasti sluzi povečuje dovzetnost za viruse in bakterije.

V zimskih mesecih so najbolj ogroženi starejši od 70 let, otroci do četrtega leta starosti, kronični bolniki, nosečnice, brezdomci in socialno izolirani posamezniki. Prav tako previdnosti ne smejo zanemariti starejši vozniki ter osebe z invalidno oviranostjo.

Praktični nasveti za zaščito

Nosna votlina zrak segreje in navlaži, zato je vdihovanje skozi usta manj priporočljivo. Priporočljivo je, da v zimskih mesecih nosimo šale in maske, ki zrak segrejejo in navlažijo. Uporaba vlažilcev zraka ali posode z vodo ob radiatorju lahko prav tako pripomore k izboljšanju razmer v zaprtih prostorih. Za krepitev imunskega sistema je ključno, da ohranjamo uravnoteženo prehrano, dovolj spanja in redno telesno aktivnost. Zaščita dihalnih poti je še posebej pomembna v zimskih mesecih, ko so temperature nizke, v zraku pa se zgostijo škodljivi mikroskopski delci.

Podhladitev in onesnažen zrak

Dolgotrajna izpostavljenost mrazu lahko vodi v podhladitev telesa, medtem ko se omrzline najpogosteje pojavijo na prstih rok, nog, nosu in ušesih. Pozimi se onesnaževalci, kot so PM2.5, ozon in dušikov dioksid, ujamejo bližje tlom. Zaradi visoke koncentracije delcev lahko sprožijo napade astme in poslabšajo simptome kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB). To je hudo kronično pljučno obolenje, pri katerem je normalen pretok zraka v pljuča zmanjšan, kar otežuje dihanje. Bolezen je neozdravljiva, a njeno napredovanje lahko upočasnimo. Pomembno je, da preventivno skrbimo za svoja pljuča in ob prvih težavah takoj ukrepamo. Onesnaževalci povzročajo oksidativni stres, kar poveča tveganje za okužbe in pljučnega raka, srčno-žilne bolezni ter prezgodnjo smrtnost. Zato je nujno upoštevati opozorila, kadar je zrak še posebej onesnažen.

Kako se zaščititi? Oblecite se toplo in v več plasteh, da preprečite izgubo toplote. Redno se gibajte, vendar bodite previdni na ledu. Zdrava prehrana in hidracija sta ključni za krepitev imunskega sistema. Pazite na varno ogrevanje in prezračevanje, da preprečite zastrupitve. Poslušajte opozorila vremenoslovcev in se izogibajte daljši izpostavljenosti mrazu v ekstremnih razmerah.

Boleči padci in občutljiva psiha

Padci na poledenelih površinah v mestih so prav tako nevarni kot smučanje na snežnih strminah. Starejši ljudje so še posebej ranljivi za zlome, zvinov gležnja ali poškodbe glave. Z naraščanjem deleža starejših ljudi v populaciji se pričakuje, da bodo poškodbe zaradi padcev postale še pogostejše. Kratki dnevi in pomanjkanje sončne svetlobe lahko vodijo v sezonsko depresijo ali slabše razpoloženje. Sezonsko depresivno motnjo je prvi opisal dr. Norman Rosenthal, ameriški psihiater. V času, ko so dnevi krajši in je manj druženja, se povečuje tveganje za malodušje, žalost in pesimizem. Pomembno je, da se v tem času posvetimo bližnjim, ki živijo sami ali so osamljeni, ter jih spodbudimo k boljšemu razpoloženju.

Spletno uredništvo