DružbaGospodarstvoPolitikaSlovenija

Skoraj pol leta čakajo na pogajanja: Matoz odpovedal še sestanek, 190.000 javnih uslužbencev pa ostaja v negotovosti

Vlada Janeza Janše je za imenovanje pogajalske skupine potrebovala skoraj pet mesecev, a se pogajanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja še vedno niso začela. Minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz je v sredo odpovedal celo neformalni sestanek z vodilnima sindikalnima pogajalcema, na katerem naj bi se dogovorili o datumu prve uradne seje. Sindikati zato znova zahtevajo takojšen začetek socialnega dialoga. Medtem ostajajo odprta vprašanja plačne reforme, dodatkov, delovne uspešnosti in regresa za leto 2027, med približno 190.000 javnimi uslužbenci pa se krepi negotovost zaradi napovedanih sprememb in morebitnega zmanjševanja števila zaposlenih.

Skoraj pol leta po nastopu nove vlade se predstavniki države in reprezentativnih sindikatov javnega sektorja še vedno niso sestali na uradnih pogajanjih. Čeprav je vlada 5. novembra imenovala svojo pogajalsko skupino, ki jo vodi minister Franci Matoz, do prve seje skupne pogajalske komisije še ni prišlo. Sindikati opozarjajo, da so vlado v minulih mesecih večkrat pozvali k pogovorom, vendar konkretnega napredka ni bilo.

Zadnji zaplet se je zgodil v sredo, 18. novembra, ko bi se morala minister Matoz ter vodji sindikalnih pogajalskih skupin Branimir Štrukelj in Jakob Počivavšek sestati na neformalnem srečanju. Njegov namen je bil predvsem določiti datum uradnega začetka pogajanj. Toda minister je sestanek odpovedal, sindikalnima predstavnikoma pa ob tem ni bil sporočen nov termin.

Po poročanju N1 so na ministrstvu odpoved potrdili in jo pojasnili z nujnimi ministrovimi obveznostmi. Podrobnejših razlogov niso navedli. Za sindikate je odpoved še posebej problematična, ker so na prvo srečanje z vladno stranjo čakali že več mesecev, medtem ko se pomembne odločitve o prihodnosti javnega sektorja pripravljajo tudi brez njihovega neposrednega sodelovanja.

Sestanek odpovedan, novega datuma pa ni

Minister Franci Matoz je po imenovanju vladne pogajalske skupine na neformalno srečanje povabil Branimirja Štruklja, vodjo pogajalske skupine Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, in Jakoba Počivavška, ki vodi drugo pogajalsko skupino reprezentativnih sindikatov javnega sektorja. Sestanek je bil predviden za sredo, 18. novembra.

Počivavšek je za N1 pojasnil, da so prejeli zgolj obvestilo o odpovedi zaradi ministrovih nujnih obveznosti. Ob tem je izrazil začudenje, da minister po petih mesecih še vedno ni našel časa za pogovor o tem, kdaj bodo javni uslužbenci vključeni v vladne načrte.

Pomembno je, da predvideno srečanje sploh še ne bi pomenilo začetka vsebinskih pogajanj o plačah in drugih odprtih vprašanjih. Šlo bi za uvodni pogovor, na katerem bi se predstavniki obeh strani dogovorili o terminu prve uradne seje. Že ta korak se je tako ponovno zamaknil.

Sindikati menijo, da takšno ravnanje dodatno zmanjšuje zaupanje v socialni dialog. Ob tem opozarjajo, da se v javnem sektorju odpirajo vprašanja, ki neposredno vplivajo na pravice in prihodnje dohodke zaposlenih, zato nadaljnje odlašanje po njihovem ni sprejemljivo.

Na pogajanja so opozarjali že septembra

Sedanji poziv sindikatov ni prvi. Obe sindikalni pogajalski skupini sta že 22. septembra na ministrstvo naslovili uradno zahtevo za sklic pogajalske komisije. Takrat sta predlagali, da bi se prva seja izvedla 28. septembra, saj je bil po njunih navedbah predhodni dogovor, da se uvodno srečanje opravi še v septembru.

Sindikati so želeli na seji najprej razjasniti vladne načrte glede zaposlovanja, nadaljnjega izvajanja plačne reforme in predvidenih izplačil višjih plač. Predlagali so tudi obravnavo analize plač za leto 2025, dogovor o časovnici nadaljnjih pogajanj ter pregled vseh preostalih odprtih vprašanj.

Ker do sestanka ni prišlo, so pozive ponovili. Ministrstvo je v začetku oktobra sporočilo, da je začelo postopek imenovanja vladne pogajalske skupine. Napovedalo je, da se bodo po njenem imenovanju vodja vladne skupine in oba sindikalna pogajalca dogovorili o terminu ter dnevnem redu skupne seje.

Vlada je pogajalsko skupino imenovala šele 5. novembra. S tem je bil izpolnjen pomemben organizacijski pogoj za začetek pogovorov, vendar se je nato zapletlo še pri določitvi prvega srečanja. Sindikati zato opozarjajo, da formalno imenovanje skupine samo po sebi ne rešuje odprtih vprašanj, če pogajanja dejansko ne stečejo.

Kaj bo s plačno reformo in že dogovorjenimi dvigi plač?

Med najbolj občutljivimi vprašanji je nadaljnje izvajanje plačne reforme javnega sektorja. Novi sistem je bil oblikovan z namenom odpravljanja plačnih nesorazmerij in postopnega izboljševanja plačnega položaja zaposlenih. Dogovorjeni dvigi plač so razporejeni v več obdobij, zato je za javne uslužbence pomembno, ali bo država spoštovala že določeno časovnico.

Sindikati opozarjajo, da so jih v zadnjih mesecih vznemirile izjave o morebitni zamrznitvi izvajanja reforme. Dodatne pomisleke sprožajo proračunski načrti za leto 2027, saj po njihovi oceni predvidena sredstva za plače ne zagotavljajo ustreznega financiranja vseh že sprejetih obveznosti.

Vlada na drugi strani poudarja potrebo po vzdržnih javnih financah in racionalizaciji javnega sektorja. Toda prav zato sindikati zahtevajo uradna pojasnila, ali namerava država poseči v že dogovorjene plačne pravice in kako bi se morebitne spremembe izvajale.

Zaposleni namreč potrebujejo predvidljivost. Za učitelje, medicinske sestre, socialne delavce, policiste, zaposlene v upravi in druge javne uslužbence vprašanje plačne reforme ni zgolj tehnična razprava o plačnih razredih. Od dogovorjene dinamike izplačil so odvisni njihovi prihodnji prejemki, družinski proračuni in načrtovanje vsakdanjih življenjskih stroškov.

Težave z delovno uspešnostjo, dodatki in vrednotenjem delovnih mest

Zastoj pogajanj se po opozorilih sindikatov ne kaže samo pri vprašanjih prihodnjih plač. Obstalo naj bi tudi delo skupne delovne skupine, ki spremlja izvajanje novega plačnega sistema. Prav pri uporabi novih pravil v praksi se pojavljajo težave, ki zahtevajo usklajeno razlago in rešitve.

Med njimi sindikati posebej izpostavljajo delovno uspešnost. Gre za del plačnega sistema, pri katerem je pomembno, kako se določajo merila, kdo je upravičen do izplačil in kako se zagotavlja primerljiva obravnava zaposlenih. Če pravila niso dovolj jasna ali se med posameznimi delodajalci različno uporabljajo, lahko prihaja do dodatnih nesorazmerij in nezadovoljstva.

Odprta ostajajo tudi vprašanja, ki izhajajo iz dogovora med vlado in sindikati iz konca leta 2024. Med njimi so pogajanja o dodatkih za prepovedi in omejitve, poenotenje opisov del in nalog ter priprava metodologije za vrednotenje delovnih mest. Sindikati opozarjajo, da se nekateri od teh postopkov še niso začeli, čeprav so bili predvideni že ob sprejetju novega plačnega sistema.

Poleg tega vladna in sindikalna stran še nista skupaj obravnavali poročila o plačah v javnem sektorju za preteklo leto. Takšna analiza je pomembna, ker omogoča pregled dejanskih učinkov plačnih sprememb in ugotavljanje morebitnih novih razlik med poklicnimi skupinami.

Brez dogovora ostaja tudi regres za leto 2027

Med konkretnimi vprašanji, ki čakajo na pogajalsko mizo, je višina regresa za letni dopust v letu 2027. Sindikati navajajo, da so predlog o njegovi višini posredovali pravočasno, vendar se vlada nanj še ni odzvala.

Regres je za številne zaposlene pomemben del letnih prejemkov, še posebej za tiste z nižjimi plačami. Čeprav zakon določa najnižji znesek, se lahko socialni partnerji dogovorijo o ugodnejših pogojih. Zato je pravočasen dogovor pomemben tako za zaposlene kot za javne zavode in druge proračunske uporabnike, ki morajo načrtovati sredstva za izplačila.

Ob odsotnosti pogajanj ostaja odprto, ali bo prišlo do dogovora o višjem regresu in pod kakšnimi pogoji. Sindikati menijo, da bi morala vlada to vprašanje obravnavati dovolj zgodaj, ne šele tik pred obdobjem izplačil.

Regres je sicer le eno od številnih vprašanj, vendar po oceni sindikalnih predstavnikov dobro ponazarja težavo sedanjega zastoja: tudi o konkretnih obveznostih, ki jih je mogoče pravočasno načrtovati, se strani še nista začeli usklajevati.

Napoved o 50.000 zaposlenih dodatno povečala negotovost

Posebno nezadovoljstvo je povzročila napoved predsednika vlade Janeza Janše o približno 50.000 javnih uslužbencih, ki naj bi jih bilo mogoče prerazporediti oziroma prezaposliti v zasebni sektor. Sindikati so že septembra zahtevali uradno pojasnilo, kaj takšna napoved pomeni in ali gre za konkreten vladni načrt.

V svojem pozivu so opozorili, da javne izjave o domnevno presežnem številu zaposlenih brez predhodnega pogovora s socialnimi partnerji povzročajo negotovost. Zahtevali so tudi pojasnila o morebitnih posegih v plačni sistem in o tem, kako namerava vlada zagotoviti nemoteno izvajanje javnih storitev.

Predstavniki sindikatov poudarjajo, da zmanjševanja števila zaposlenih ni mogoče obravnavati ločeno od potreb prebivalstva. Javni sektor namreč vključuje številne dejavnosti, pri katerih je dostopnost storitev neposredno povezana s številom in usposobljenostjo zaposlenih.

Na oktobrski novinarski konferenci je Branimir Štrukelj opozoril tudi na primerjave z drugimi državami OECD. Po njegovi oceni Slovenija po deležu zaposlenih v javnem sektorju ne izstopa navzgor, zato sindikati nasprotujejo posplošenim ocenam o prevelikem številu javnih uslužbencev.

Vlada zagovarja racionalizacijo in učinkovitejšo organizacijo javnega sektorja kot del svojih programskih usmeritev. Vendar podrobnosti morebitnih kadrovskih sprememb in njihov vpliv na posamezne dejavnosti ostajajo ključna vprašanja, o katerih sindikati zahtevajo neposreden pogovor.

Posebni plačni sistem za policiste odpira nova vprašanja

Medtem ko skupna pogajanja o plačah v javnem sektorju še niso stekla, so se odprla tudi vprašanja o posebni ureditvi plač v policiji. Minister Matoz je začel pogovore s policijskima sindikatoma o oblikovanju posebnega plačnega stebra oziroma drugačni ureditvi plačnega položaja policistov.

Takšna možnost je pomembna za policiste, ki že dalj časa opozarjajo na posebnosti svojega dela, obremenitve in odgovornost. Hkrati pa širše sindikalne organizacije opozarjajo, da bi bilo treba morebitne spremembe obravnavati tudi v okviru skupnega plačnega sistema, saj lahko vplivajo na razmerja med različnimi poklicnimi skupinami.

Enotni plačni sistem je bil zasnovan prav zato, da bi zagotovil preglednejše vrednotenje delovnih mest v javnem sektorju. Če bi se posamezne poklicne skupine iz njega izločale ali bi zanje veljala bistveno drugačna pravila, bi se odprla nova vprašanja primerljivosti plač, dodatkov in drugih pravic.

Za zdaj gre za napovedi in pogovore o možnih spremembah. Sindikati zato zahtevajo, da vlada jasno predstavi svoje načrte in pojasni, kakšne posledice bi lahko imeli za celoten javni sektor.

Sindikati opozarjajo tudi na odnos do socialnega dialoga

Poleg plačnih vprašanj je vse bolj v ospredju tudi način sodelovanja med vlado in sindikati. Socialni dialog je bil v slovenskem javnem sektorju dolga leta pomemben del priprave plačnih dogovorov, kolektivnih pogodb in drugih sprememb, ki vplivajo na položaj zaposlenih.

Sedanji zastoj sindikalni predstavniki razumejo kot odmik od takšne prakse. Opozarjajo, da so se v zadnjih mesecih vrstile javne napovedi pomembnih sprememb, medtem ko uradnega pogovora z reprezentativnimi sindikati ni bilo. V njihovih očeh to pomeni, da zaposleni nimajo ustrezne možnosti sodelovanja pri odločitvah, ki neposredno vplivajo na njihov položaj.

Dodatno napetost povzroča tudi vladna namera glede spremembe dosedanjega načina plačevanja sindikalne članarine, o kateri je poročal N1. Sindikati takšne predloge povezujejo s širšimi vprašanji svojega položaja in možnosti učinkovitega zastopanja zaposlenih.

Vlada ima pravico predlagati spremembe organizacije javnega sektorja in plačne politike, sindikati pa pravico zahtevati pogajanja in opozarjati na njihove posledice. Prav zato je pomembno, da se nasprotujoča si stališča obravnavajo v okviru uradnega dialoga, kjer je mogoče razjasniti dejanske načrte, finančne omejitve in morebitne možnosti dogovora.

Pet mesecev čakanja, odprtih vprašanj pa vse več

Z imenovanjem pogajalske skupine 5. novembra je vlada naredila korak k začetku pogovorov, vendar sindikati opozarjajo, da se od takrat ni zgodilo bistveno: pogajalska komisija se še vedno ni sestala. Odpoved sredinega neformalnega srečanja je zato postala nov simbol zastoja, ki traja že skoraj pol leta.

V tem času so se odprla vprašanja prihodnjih plačnih dvigov, financiranja reforme, delovne uspešnosti, dodatkov, regresa za leto 2027 in morebitnih kadrovskih sprememb. Sindikati zahtevajo odgovore, vlada pa bo morala svoje načrte predstaviti tudi v okviru pogajanj, če želi doseči dogovor o nadaljnjih spremembah.

Bistvo spora tako ni samo v tem, da minister po več mesecih še ni sedel za pogajalsko mizo. Gre za vprašanje, kako se bodo sprejemale odločitve, ki vplivajo na približno 190.000 javnih uslužbencev in na delovanje storitev, od katerih je odvisna celotna družba.

Za zdaj ostaja najpomembnejše vprašanje povsem preprosto: kdaj se bodo predstavniki vlade in sindikatov končno sestali ter začeli reševati nakopičene težave? Dokler datuma prve seje ni, ostajajo tudi odgovori na številna vprašanja o prihodnosti plač in javnega sektorja odprti.

 

Spletno uredništvo

Povezane objave

Back to top button