SDS predlaga skrčitev ministrstev: Kaj prinaša novi predlog
Stranka SDS je v slovenskem Državnem zboru po skrajšanem postopku vložila predlog spremembe zakona o vladi, s katerim bi vsaka nova koalicija določila resorje prihodnje vlade. Predlagajo zmanjšanje števila ministrstev s sedanjih 19 na 14, spremembo pa so podpisali le poslanci SDS. Predlog vključuje združitev več resorjev in ukinitev nekaterih ministrstev, kar bi prineslo pomembne spremembe v strukturi vlade.
Po predlogu SDS bi vlado sestavljala ministrstva za finance; gospodarstvo, delo in šport; notranje zadeve in javno upravo; infrastrukturo in energetiko; izobraževanje, znanost in mladino; zdravje; okolje in prostor; demografijo, družino in socialne zadeve; pravosodje; kmetijstvo; kulturo; lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj; obrambo ter zunanje in evropske zadeve. V primerjavi z dosedanjimi ministrstvi bi se tako povsem ukinili ministrstvo za solidarno prihodnost ter ministrstvo za digitalno preobrazbo. Javna uprava bi bila združena z ministrstvom za notranje zadeve, namesto trenutnega ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport pa bi dobili ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport. Prav tako bi združili resorje za okolje in prostor, ter področje izobraževanja, znanosti in mladine.
Ministrstvu za infrastrukturo bi se pripojila energetika, medtem ko bi ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj dodali lokalno samoupravo. Posebno pozornost v predlogu pritegne ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve, saj so v SDS zapisali: “Demografija je eno najbolj pomembnih vprašanj Evropske unije. Potrebujemo pogumnejšo družinsko politiko, saj so demografska vprašanja zaradi negativnih trendov eden od pomembnih problemov, s katerimi se sooča celotna Evropa.” Ob tem bi ohranili tudi ministra brez resorja za odnose med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu.
Politične reakcije in razprave
Predsednik Državnega zbora in prvak stranke Resnica, Zoran Stevanović, meni, da bi lahko mandatarja izvolili že v prvem krogu glasovanja, vendar ne zaradi sposobnosti posameznika, temveč zaradi nesposobnosti drugega. Sami bodo podprli tistega, ki bo najbližje 46 glasovom. Stevanović vztraja, da v vlado z Janezom Janšo zagotovo ne bodo šli, saj so se zavezali, da z njim ne bodo koalicijsko sodelovali. Prav tako ne bodo sodelovali s prvakom Svobode Robertom Golobom. “Ne z enim ne z drugim se ne vidimo v vladi,” je dejal Stevanović.
Po prvem krogu posvetovanj z vodji poslanskih skupin je predsednica republike Nataša Pirc Musar sporočila, da za izvolitev mandatarja še ni zadostne večine 46 glasov. Kljub temu pa se na političnem parketu že od izvolitve predsednika DZ Stevanovića vrstijo ocene, da ima pri sestavi nove vlade najboljše možnosti prvak SDS Janez Janša. Janša je sicer dejal, da SDS trenutno ne sestavlja vlade, so pa pripravljeni na vse scenarije, bodisi na delo v koaliciji ali opoziciji, bodisi na predčasne volitve.
Vplivi in perspektive
Gibanje Svoboda je umaknilo svoj predlog sprememb zakona o vladi, saj ne želijo ovirati oblikovanja nove vlade, kot si jo je zamislila koalicija. V predlogu so želeli število ministrstev zmanjšati na 16, pri čemer bi ukinili in prenesli več resorjev. Vodja Svobode Robert Golob je izločen iz mandatarske igre, kar nekateri vidijo kot iskanje izgovorov za omogočanje četrte vlade Janeza Janše.
Poslanka Alenka Bratušek je izpostavila, da je desna koalicija sestavljena in da bo Svoboda glasna opozicija, zlasti pri vprašanjih pravne države in človekovih pravic. Opozarja, da je pomembno, da politične obljube držijo tudi po volitvah, in izpostavlja, da trenutna koalicija ni desnosredinska, temveč zelo desna. Bratuškova meni, da bo treba videti, kako dolgo bo ta koalicija obstala.
Na družbenih omrežjih je zaznati različne odzive, a kljub temu ostaja vprašanje, kako dolgo bo trenutna politična situacija trajala. Vse oči so zdaj uprte v prihodnje politične poteze in dogovore, ki bodo oblikovali prihodnost slovenske vlade.
Spletno uredništvo
