Hantavirus in ebola sta opozorilo svetu: Smo po covidu res pripravljeni na novo zdravstveno krizo?

Pandemija covida-19 je razkrila številne pomanjkljivosti zdravstvenih sistemov po vsem svetu, tudi v Sloveniji. Čeprav je od največje svetovne zdravstvene krize sodobnega časa minilo že nekaj let, ostaja vprašanje, ali smo se iz nje sploh kaj naučili.

Zadnji izbruhi andskega hantavirusa in ebole namreč znova opozarjajo, da nalezljive bolezni niso stvar preteklosti in da lahko nova zdravstvena grožnja izbruhne praktično kjerkoli.

Čeprav sta trenutna izbruha geografsko oddaljena od Slovenije, možnost, da bi se podobne bolezni nekoč pojavile tudi v Evropi, ni več zgolj teoretična.

V svetu, kjer lahko človek v manj kot enem dnevu prepotuje pol planeta, nobena nalezljiva bolezen ni več zgolj problem oddaljene države.

Izbruh na križarki Hondius pod drobnogledom stroke

Čeprav izbruh na potniški križarki Hondius ni več med glavnimi novicami svetovnih medijev, ostaja predmet intenzivnega proučevanja mednarodne zdravstvene stroke.

Andski virus, ena najnevarnejših oblik hantavirusa, je bil potrjen pri bolnikih iz Kanade, Nizozemske in Španije. V primeru ameriškega bolnika so pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) kasneje pojasnili, da ni bil okužen z andskim virusom, kot je bilo sprva domnevano.

Do 27. maja je bilo potrjenih trinajst primerov okužbe, trije med njimi pa so se končali s smrtnim izidom.

Posebno skrb vzbuja dejstvo, da ima andski hantavirus med vsemi hantavirusi eno pomembno posebnost – v določenih okoliščinah se lahko prenaša tudi med ljudmi. Prav zato je izbruh na križarki pritegnil toliko pozornosti strokovnjakov.

Ker je inkubacijska doba bolezni dolga, bodo morali epidemiologi še več tednov spremljati stike okuženih oseb, preden bodo lahko dokončno ocenili, ali je bil izbruh omejen ali pa obstaja možnost dodatnega širjenja.

Hantavirus: bolezen, ki je dolgo ostajala v senci

Za razliko od covida-19, gripe ali celo ebole je hantavirus za večino ljudi še vedno razmeroma neznana bolezen.

Najpogosteje se prenaša preko izločkov glodavcev, pri andskem sevu pa so v preteklosti že zabeležili tudi omejen prenos med ljudmi, kar se je zgodilo tudi tokrat. Okužba lahko povzroči hantavirusni pljučni sindrom, ki je v hujših primerih življenjsko nevaren.

Prav zaradi redkosti bolezni mnogi njeno nevarnost podcenjujejo. A zgodovina nalezljivih bolezni nas uči, da številni virusi pred večjimi izbruhi desetletja ostajajo na robu zanimanja javnosti. Nato pa jih nenadoma spozna ves svet.

Dogodek na križarki Hondius zato ni zgolj zdravstvena zanimivost, ampak opozorilo, kako hitro lahko okužba v sodobnem svetu prestopi meje držav in celin.

Ebola ostaja ena najbolj smrtonosnih bolezni

Medtem zdravstvene oblasti še naprej spremljajo tudi aktualni izbruh ebole, ki je po zadnjih podatkih zahteval približno 250 življenj.

Ebola že desetletja velja za eno najnevarnejših nalezljivih bolezni na svetu. Njena smrtnost je lahko izjemno visoka, bolezen pa pogosto povzroča paniko že ob prvih primerih okužb.

Kljub temu strokovnjaki poudarjajo, da ima svet danes bistveno več znanja in izkušenj kot ob prvih velikih izbruhih. Hitrejša diagnostika, učinkovitejše sledenje stikom, boljša zaščitna oprema in izkušnje zdravstvenih ekip pomenijo, da je mogoče širjenje bolezni bistveno uspešneje omejevati kot nekoč.

Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus je ob zadnjih podatkih izrazil optimizem in poudaril, da obstajajo razlogi za upanje. Kot simbol uspešnega boja proti bolezni je izpostavil zdravstvene delavce, ki so ebolo preboleli in se vrnili na delo.

Toda tudi ebola ostaja opomnik, da se nalezljive bolezni ne ozirajo na naše načrte in pričakovanja.

Smo po covidu res postali bolje pripravljeni?

Pandemija covida-19 je bila največja zdravstvena preizkušnja sodobnega časa. Ustavila je gospodarstva, zaprla meje, preobremenila bolnišnice in za vedno spremenila življenja milijonov ljudi.

Toda le nekaj let pozneje se zdi, da je kolektivni spomin presenetljivo kratek.

Ob vsaki novi omembi nalezljive bolezni se na družbenih omrežjih hitro pojavijo posmehljivi komentarji, teorije zarote in prepričanja, da zdravstvene oblasti pretiravajo.

Kot da smo že pozabili, kako hitro se je svet leta 2020 znašel v položaju, ki ga ni pričakoval nihče.

Virus, ki se je pojavil na drugem koncu sveta, je v nekaj tednih dosegel praktično vse države sveta. Bolnišnice so pokale po šivih, zdravstveni delavci so delali na robu izčrpanosti, številne države pa so bile prisiljene sprejemati ukrepe, ki so se še nekaj mesecev prej zdeli nepredstavljivi.

Danes se pogosto sliši vprašanje, ali so bili nekateri ukrepi prestrogi. Veliko redkeje pa si zastavimo vprašanje, kaj bi se zgodilo, če jih sploh ne bi bilo.

Res še vedno verjamemo, da so države po svetu zapirale šole, ustavljale gospodarstvo in omejevale javno življenje zgolj zaradi politične kaprice ali zabave?

Svet je danes bolj povezan kot kadarkoli prej

Največja razlika med današnjim svetom in svetom preteklih stoletij je hitrost.

Človek lahko danes v nekaj urah preleti ocean. Turistične križarke vsak teden prevažajo tisoče ljudi med državami in celinami. Poslovna potovanja so postala nekaj povsem običajnega.

Prav ta povezanost je eden največjih dosežkov sodobne družbe, hkrati pa predstavlja tudi eno največjih epidemioloških ranljivosti.

Nalezljive bolezni ne poznajo državnih meja. Ne zanimajo jih politična prepričanja, narodnost ali družbeni status. Okužijo lahko kogarkoli.

Prav zato epidemiologi že leta opozarjajo, da vprašanje ni več, ali bo prišla nova nalezljiva grožnja, temveč kdaj.

Je pripravljeno slovensko zdravstvo?

Slovenija se je med pandemijo covida-19 soočila s številnimi težavami, od pomanjkanja kadra do omejenih bolnišničnih kapacitet.

Mnoga vprašanja ostajajo odprta še danes.

Ali imamo dovolj epidemiologov? Ali so bolnišnice pripravljene na večji izbruh nalezljive bolezni? Ali imamo zadostne zaloge zaščitne opreme? In predvsem – ali obstaja jasen načrt ukrepanja, če bi se pojavila nova zdravstvena grožnja?

Toda enako pomembno vprašanje velja tudi za družbo.

Ali smo pripravljeni poslušati stroko? Ali znamo razlikovati med preverjenimi informacijami in teorijami zarote? In ali smo se iz zadnje pandemije naučili vsaj to, da nalezljive bolezni niso stvar politike, ampak javnega zdravja?

Največja nevarnost je pozabljanje

Andski hantavirus in ebola morda danes ne predstavljata neposredne grožnje Sloveniji. A njuna aktualna izbruha sta pomemben opomin, kako hitro se lahko zdravstvene razmere spremenijo.

Največja nevarnost ni nujno nov virus.

Največja nevarnost je prepričanje, da se nam nič več ne more zgoditi.

Če nas je pandemija covida-19 česa naučila, bi nas morala naučiti predvsem ponižnosti pred naravo in odgovornosti do skupnosti. Virusi ne poznajo meja, političnih prepričanj ali družbenega položaja.

Zgodovina nalezljivih bolezni pa nas vedno znova uči isto lekcijo: ko mislimo, da smo popolnoma varni, smo pogosto najbolj ranljivi.

Morda največje vprašanje danes ni, ali bo svet nekoč znova soočen z novo pandemijo. Večje vprašanje je, ali bomo takrat pripravljeni – ali pa bomo ponovno ugotovili, da smo na najpomembnejše lekcije preprosto pozabili.

Spletno uredništvo Goriške novice