Ena ura, ki vas “zadane” kot alkohol: Zakaj premik ure ni nedolžen?

Ali ste vedeli, da lahko že ena sama noč slabega spanca na naš spomin vpliva podobno kot blaga opitost? To je pojav, s katerim se vsako leto soočajo številni ljudje po premiku ure na poletni čas. Čeprav gre na prvi pogled le za eno uro razlike, ima ta sprememba precej večji vpliv, kot si morda mislimo.

Premik ure, ki se zgodi dvakrat letno, poruši naš notranji biološki ritem. Posledice se kažejo v nespečnosti, utrujenosti, slabši koncentraciji in večji razdražljivosti. Telo namreč potrebuje čas, da se prilagodi novemu ritmu, in prav to obdobje prilagajanja je za mnoge najbolj naporno.

Kako premik ure vpliva na spanje?

Ob prehodu na poletni čas smo v noči s sobote na nedeljo izgubili eno uro spanca. Čeprav se zdi to malo, je učinek pogosto precej izrazit. Mnogi ljudje naslednje dni občutijo utrujenost, težje se zberejo, nekateri pa imajo tudi težave z uspavanjem.

To potrjuje tudi izkušnja številnih posameznikov, saj so posledice opazne že naslednji dan – kljub temu da so spali, se zbudijo neprespani. Podobno se odzivajo tudi otroci, ki zvečer težje zaspijo in imajo bolj nemiren spanec.

Kot poudarja prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, specialistka za motnje spanja, je premik ure v sodobnem času vse manj smiseln. »Premik v spomladanskem času bistveno težje prenašamo kot jeseni,« pojasnjuje. Jeseni namreč pridobimo eno uro, spomladi pa jo izgubimo, kar pomeni dodatno obremenitev za organizem.

Za lažji prehod strokovnjaki priporočajo postopno prilagajanje – že nekaj dni pred spremembo naj bi hodili spat 15 do 20 minut prej, kar lahko bistveno zmanjša šok za telo.

Vpliv na zdravje in vsakdanje delovanje

Posledice premika ure niso le subjektivni občutek utrujenosti. Raziskave kažejo, da se po spremembi časa podaljšajo reakcijski časi, zmanjša se zbranost, kar lahko poveča tveganje v prometu in pri delu.

Obstajajo tudi študije, ki kažejo povezavo med premikom ure in povečanim številom srčnih infarktov v dneh po spremembi. »Iz biološkega stališča premikanje ure vsekakor ni nekaj dobrega,« opozarja dr. Dolenc Grošelj.

Še posebej problematično je pomanjkanje spanja v kombinaciji z dolgotrajnim delom ali nočnimi izmenami. Dolgotrajna budnost namreč dokazano povečuje verjetnost napak – v takem stanju je človek lahko primerljivo neučinkovit kot pri blagi opitosti.

Nočno delo kot dodatno tveganje

Strokovnjaki opozarjajo, da ima nočno delo dolgoročne posledice za zdravje. Povezano je z večjim tveganjem za srčno-žilne bolezni, pri nekaterih skupinah pa tudi z večjo pojavnostjo določenih vrst raka, kot so rak dojke, prostate ter debelega črevesa in danke.

V nekaterih državah so bolezni, povezane z nočnim delom, že priznane kot poklicne bolezni. Dr. Dolenc Grošelj ob tem poudarja, da bi morali ljudje, ki delajo ponoči, spati vsakič, ko imajo možnost, ter da so krajše, osemurne izmene za organizem bistveno bolj prijazne kot daljše.

»Dlje ko smo budni, več napak naredimo. Nihče si ne bi želel biti operiran pri nekom, ki je v službi že 48 ur,« slikovito opozarja.

Nespečnost kot vse pogostejša težava

Premik ure le še poudari sicer že razširjen problem motenj spanja. V Sloveniji se z nespečnostjo sooča med 20 in 30 odstotkov ljudi, pogosteje ženske in starejši.

Kronična nespečnost nastopi, ko težave trajajo vsaj trikrat tedensko in več kot tri mesece. Takrat ne gre več za občasno težavo, temveč za stanje, ki lahko pomembno vpliva na kakovost življenja.

Strokovnjaki opozarjajo, da uspavala niso dolgoročna rešitev, temveč je ključno urejanje spalnih navad, ritma dneva in izpostavljenosti svetlobi.

Majhna sprememba, velik vpliv

Čeprav premik ure pomeni le eno uro razlike, ima lahko nesorazmerno velik vpliv na naše telo in počutje. Prav zato se vsako leto znova odpirajo vprašanja o smiselnosti tega ukrepa.

Do takrat pa ostaja najboljši nasvet preprost: poslušajte svoje telo, poskrbite za dovolj spanja in si v dneh po premiku ure vzemite nekoliko več časa za prilagajanje.

Spletno uredništvo