Projekt od Alje do Žana: Nova priložnost za duševno zdravje v šolah

V času, ko duševne stiske otrok in mladostnikov v Sloveniji naraščajo, je projekt Od Alje do Žana postal ključna pobuda na področju duševnega zdravja v šolstvu. V pilotnem letu 2024/25 je projekt povezal deset osnovnih šol, več kot 120 učiteljev in 1500 otrok.

Ta konec tedna je v Žalcu potekalo prvo srečanje in usposabljanje za sodelavce projekta, kjer je bila prisotna tudi predsednica Nataša Pirc Musar. O namenu in učinkih projekta ter o najpogostejših duševnih stiskah osnovnošolcev smo se pogovarjali z vodjo projekta, Emo Randl.

Kdo stoji za projektom?

Projekt Od Alje do Žana – Čuječa srca, budni umi se je začel na pobudo predsednice Nataše Pirc Musar in njene Fundacije Alma, v sodelovanju z Zvezo Anita Ogulin & ZPM ter Slovensko filantropijo. Osredotoča se na psihosocialno pomoč otrokom, pri čemer je cilj umestiti to pomoč v šolski prostor in jo narediti naravni del vsakdana. Ema Randl, vodja projekta, ki ima izkušnje iz Ukrajine, je prepoznala potrebo po tem projektu tudi doma zaradi naraščajočih duševnih stisk med otroki.

Kako projekt pomoči otrokom deluje?

Projekt je namenjen osnovnim šolam, kjer lahko doseže vse otroke in jim nudi osnovne oblike psihosocialne podpore. Randlova pojasnjuje, da projekt opolnomoči učitelje z orodji za psihosocialno delovanje, prepoznavanje stisk ter ustvarjanje varnega prostora v razredu.

Pomemben vidik je tudi spodbujanje vrstniške pomoči, saj so vrstniki pogosto prvi, ki opazijo, ko nekdo potrebuje pomoč.

Učitelji in otroci – Najpogostejši izzivi

Randlova izpostavlja, da se učitelji soočajo z utrujenostjo, birokratskimi pritiski in občutkom nemoči. Otroci pa se srečujejo z nemirom, anksioznostjo, osamljenostjo in slabšimi socialnimi veščinami. Šole so danes postale prostor največjih priložnosti za spremembe, pravi Randlova.

V prvem letu je projekt povezal deset osnovnih šol, več kot 120 učiteljev in 1500 otrok. Izvedli so več kot 40 avtentičnih dejavnosti, od čuječih ur do prostovoljskih akcij, ter tri dvodnevna usposabljanja.

Kljub temu, da je projekt še v začetni fazi, so že vidni pozitivni učinki. Na številnih šolah so opazili majhne, a globoke spremembe. Na eni šoli so po usposabljanju uvedli krog zaupanja, kjer vsak učenec tedensko deli svoja občutja. To je izboljšalo razredno vzdušje, zmanjšalo konflikte in povečalo medsebojno spoštovanje.

Na Osnovni šoli Livada so skozi leto izvajali bralne dejavnosti, ki so otroke združevale in spodbujale k čustvenemu povezovanju. Med Tednom branja so starejši učenci brali mlajšim, organizirali bralne čajanke ter ustvarili bralne kotičke – oaze miru in topline. Vsakodnevna dejavnost Livada bere je izboljšala bralno motivacijo in povezanost skupnosti.

Podpora učiteljem

Letno srečanje in usposabljanje za učitelje omogočata izmenjavo dobrih praks in medsebojno podporo. Učitelji pogosto povedo, da so po dolgem času občutili, da so slišani. Projekt jim vrača občutek smisla, priznanja in povezanosti, saj presega zgolj prenašanje znanja. Učitelji se učijo prepoznavati lastne meje, skrbeti zase ter postati del skupnosti, ki oblikuje kulturo sočutja in psihične odpornosti.

Projekt spodbuja oblikovanje zaupnih skupin in srečanj, kjer učitelji razpravljajo o primerih, dvomih in občutkih. Ta izmenjava ustvarja učno skupnost, kjer se razvija profesionalna solidarnost, ki je temelj vsake spremembe. Usposabljanja so praktična in izkustvena, osredotočena na človečnost in vzajemno pomoč.

Načrti za prihodnost

V prihodnosti je cilj razširiti program na več šol ter vzpostaviti mrežo čuječih šol, kjer bodo usposobljeni učitelji prevzeli mentorsko vlogo. Dolgoročni cilj je institucionalizacija pristopa, da skrb za duševno dobrobit postane sestavni del izobraževalnega procesa v Sloveniji.

Vodja projekta poudarja, da je skrb za duševno zdravje danes pomembnejša kot kadarkoli prej in da šole morajo postati kraji, kjer se te vrednote živijo in krepijo.

Spletno uredništvo Goriške novice