Umetniki v Sloveniji niso zgolj ustvarjalci – so varuhi zgodovinskega spomina, družbeni kritiki ter nosilci čustvene in intelektualne občutljivosti naroda. Po skoraj petih desetletjih je prišel čas, da se zakonodaja, ki določa, kako država priznava njihove izjemne dosežke, posodobi.
Novi Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti prinaša bolj pravičen, pregleden in profesionalno zasnovan sistem priznanja. Nadomešča ureditev iz leta 1974, ki je bila netransparentna, neenotna in zastarela. Dodatek ni nova ugodnost – gre za sistemsko priznanje redkim posameznikom, katerih ustvarjalnost je zaznamovala slovensko umetnost in kulturo.
Stroka pred politiko
Od sedaj naprej dodatkov ne bo več dodeljevala vlada, temveč strokovne komisije na podlagi jasnih in javnih kriterijev. Ta sprememba zagotavlja, da bodo priznanja dodeljena na podlagi zaslug in kakovosti dela, ne pa političnih odločitev, je stališče celotne koalicije.
Povečana preglednost
Seznam prejemnikov bo prvič javen, kar omogoča večjo preglednost in dostopnost podatkov o izplačilih vsakomur. Takšna transparentnost bo povečala zaupanje v postopek dodeljevanja dodatkov.
Ukinitev dedovanja
Dodatek bo vezan izključno na dosežke posameznika, kar pomeni, da družine ali dediči ne bodo več prejemali teh sredstev. To poudarja osebno zaslugo in prispevek umetnika k slovenski kulturi.
Določena merila za dodelitev dodatkov
Prejemniki Prešernove nagrade za življenjsko delo bodo upravičeni do 100% dodatka, medtem ko bodo prejemniki nagrade Prešernovega sklada ali državnih odlikovanj, skupaj z vsaj še eno pomembno nacionalno ali mednarodno nagrado, prejeli 50% dodatka. Takšna jasnost meril zagotavlja pravičnejšo porazdelitev priznanj.
Konec samovoljnega odločanja
Nova zakonodaja uvaja sistem, ki priznava delo in ustvarjalnost, ne pa povezav in poznanstev. Ta prelomna sprememba prinaša novo upanje umetnikom, ki so s svojim delom zaznamovali slovensko kulturno krajino.
Spletno uredništvo
