Podnebne spremembe ali podnebna prevara?
V Sloveniji, Evropi in svetu že leta poslušamo šokantne novice o podnebnih spremembah in njihovih katastrofalnih posledicah. Lani poleti so podnebni aktivisti na kip Kristusa Odrešenika v brazilskem Riu de Janeiru projicirali “podnebno uro”. Svetu je ostalo manj kot šest let časa, da se izogne katastrofalnim klimatskim scenarijem, so poudarili.
Pred maščevanjem narave nas straši tudi aktivistka Greta Thunberg ter skupine mladih aktivistov, kot je gibanje Mladi za podnebno pravičnost. Aktivistom se pridružujejo glasovi iz stroke, ki s prstom kažejo na toplogredne pline. Le-ti nastajajo kot posledica izgorevanja fosilnih goriv, krčenja deževnih gozdov, kmetijstva, živinoreje, proizvodnje kemikalij, vojaške industrije in vojn. Ogljikov dioksid naj bi okrepil učinek “tople grede” v ozračju, posledično pa naj bi se temperatura Zemlje dvignila ter povzročala hitre podnebne spremembe.
Katastrofalne posledice
Med posledice klimatskih sprememb se prišteva prezgodnje smrti zaradi onesnaženega zraka, smrti zaradi vročinskih valov, pomanjkanje vode v nekaterih delih sveta, pogostejše poplave obalnih območij in taljenje ledu. Po drugi strani pa večje število poznavalcev svari pred podnebno histerijo, denimo prejemnik Nobelove nagrade za fiziko Dr. John F. Clauser. Prepričan je, da ni resnične podnebne krize, in da je znanost izkrivljena. Na tem mestu gre spomniti, da so se klimatske spremembe v preteklih stoletjih, še pred industrijsko revolucijo, že dogajale. Govora je o t. i. “mali ledeni dobi”, ki je trajala od 14. do sredine 19. stoletja, ko so bile srednje letne temperature na severni polobli nižje za 0,6 °C. Hladnejše obdobje je sledilo srednjeveški otoplitvi (približno 900–1300 n. št .), piše Britannica.
“Mala ledena doba” kot posledica naravnih dejavnikov
Zadnje obdobje segrevanja pa se je začelo nekje v poznem 19. stoletju in zgodnjem 20. stoletju. Na spletni strani Nase zasledimo pojasnilo za nastanek stoletij trajajoče ohladitve. Agencija pojasnjuje, da gre vzrok iskati v delovanju Sonca, ki je v tem času oddajalo manj energije. Poleg tega navaja še delovanje ognjenikov (vulkanske aerosole). In prav z naravnimi dejavniki nekateri pojasnjujejo segrevanje ozračja v začetku 21. stoletja. Toda, ali je smiselno predpostavljati, da so podnebne spremembe posledica zgolj ene vrste dejavnikov? Ali pa gre za preplet naravnih in človeških faktorjev? Ali drži, da kajenje raka ne povzroča, saj so ljudje za rakom zbolevali že pred pojavitvijo tobaka? Glasni so tudi tisti, ki opozarjajo, da davkoplačevalci po svetu financirajo razne “zelene projekte”, katerih pozitivni učinki so vprašljivi.
Hipokrizija: Na klimatske konference z zasebnimi letali
Eden takšnih je “zajemanje in shranjevanje ogljika”, kar promovirajo velika naftna in plinska podjetja, navaja skupina nevladnih organizacij Food & Water Watch, s sedežem v Washingtonu D. C. v ZDA. Skrbi tudi dejstvo, da “okoljsko zavedni” politiki in gospodarstveniki podnebne konference obiskujejo z zasebnimi letali ter okolje dodatno onesnažujejo. Mnogi se sprašujejo tudi o smiselnosti zelene politike, saj zaradi nje peša evropsko gospodarstvo. V Nemčiji so se odločili za zelo ambiciozen zeleni prehod, ki stavi predvsem na obnovljive vire kot sta nezanesljiva sončna in vetrna energija, ob hkratni odpovedi jedrski energiji. Državo ob Baltiku obenem pesti izguba ruskega plina. Končni rezultat brezglavih odločitev pa je vnovično zaganjanje elektrarn na osovraženi premog.
ZDA: Za bodočega energetske ministra podnebna kriza sploh ne obstaja
Brez jedrskih zmogljivosti uspešen zeleni prehod ni mogoč. Bo pa zanimivo spremljati odločitve nove nemške vlade čez nekaj mesecev… In medtem ko v največjem evropskem gospodarstvu spremljamo zeleno norijo, smo na drugi strani Atlantika priča rastoči ignoranci do okolja. Novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump, je pred dnevi sprejel odločitev, da bo minister za energijo v novi vladi direktor podjetja za pridobivanje nafte s hidravličnim drobljenjem – Chris Wright, ki slovi kot velik kritik ukrepov proti globalnemu segrevanju. Prepričan je celo, da podnebna kriza sploh ne obstaja.
Spletno uredništvo