Piran slavi vrnitev Carpaccia: 500 let stara umetnina zasijala v cerkvi

V minoritski cerkvi svetega Frančiška Asiškega v Piranu se je ponovno vrnila dragocena oltarna slika Vittoreja Carpaccia, ki je bila tri mesece v restavratorskem centru v Ljubljani. Ta pomembna umetnina, naslikana leta 1518 na prošnjo piranskega samostana sv. Frančiška, prikazuje Marijo na prestolu z detetom, obkrožena s svetnikom Frančiškom Asiškim, svetim Antonom Padovanskim in sveto Klaro Asiško.
Slika je septembra prispela iz Padove, kjer so jo v Zavodu za varstvo kulturne dediščine podvrgli temeljitemu pregledu in številnim neinvazivnim preiskavam. Vodja restavratorskega centra, Barbka Gosar Hirci, je pojasnila:
“Z rentgenom smo ugotovili, da slika ni bila zelo poškodovana. A vemo, da gre za 500 let staro umetnino in zato je razumljivo, da so bili izvedeni številni postopki.”
Presenečenja pri pregledu
Med pregledom so strokovnjake presenetile obsežne retuše, ki so bile na sliki izvedene skozi stoletja. Kot preventivni ukrep sta bila na piransko sliko nameščena zasteklitev spredaj in zaščitna površina zadaj, kar zagotavlja tehnično in fizično varovanje umetnine. Barbka Gosar Hirci je poudarila tudi pomen pogojev hranjenja:
“Pogoji hranjenja in odnos ljudi do pomembnih umetnikov. Če taka umetnina pride v kraj, bodo ljudje ponosni, da jo imajo, morajo se naučiti živeti z njo in biti pozorni, kaj se z njo dogaja.”
Priprave na prihodnje vrnitve
Andrej Hirci iz Restavratorskega centra je dodal, da so pripravljeni tudi na morebitne prihodnje vrnitve umetnin.
“Vittore Carpaccio je avtor, ki je bil veliko preiskan, kosi, ki so v Sloveniji, si zaslužijo enak tretma kot tisti, ki so v tujini. Zdaj stopamo v to polje in se pridružujemo kolegom v tujini glede preiskav.”
Slovesnost v cerkvi
Danes bodo v minoritski cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Piranu z umetnostjo in besedo obeležili 85-letno pot slike do njenega izvornega mesta. Ta dogodek ne pomeni le vrnitev umetnine, temveč tudi simbolni pomen ohranjanja kulturne dediščine in ponosa lokalne skupnosti.
Spletno uredništvo Naša Primorska



