Papežu Leonu XIV. odkrili raka na pljučih: Po operaciji Vatikan razkril, kako je z njegovim zdravjem

Iz Vatikana prihajajo zaskrbljujoče, a hkrati tudi spodbudne novice o zdravstvenem stanju papeža Leona XIV. Zdravniki so pri 71-letnem poglavarju Katoliške cerkve potrdili pljučnega raka, zaradi katerega je moral v torek na operacijo v rimsko bolnišnico Gemelli. Med posegom so mu odstranili spodnji reženj desnega pljučnega krila. Operacija je po uradnih navedbah potekala uspešno in brez zapletov, papež pa je prvo noč po posegu preživel mirno.

Čeprav so prve informacije o okrevanju spodbudne, zdravniki še čakajo na dodatne izvide, ki bodo pomembni za odločitev o morebitnem nadaljnjem zdravljenju. Zaradi zdravstvenih težav je Vatikan že odpovedal papeževe javne obveznosti do 20. oktobra, negotov pa ostaja tudi njegov načrtovani novembrski obisk Južne Amerike.

Sprva so govorili o majhnem vozliču, nato so potrdili raka

Zdravstvene težave papeža Leona XIV. so prišle v javnost v nedeljo, 11. oktobra, ko je med tradicionalno opoldansko molitvijo angelovega češčenja na Trgu svetega Petra presenetil vernike z osebnim sporočilom. Pojasnil je, da so zdravniki med nedavnimi preiskavami na njegovih pljučih odkrili majhen, omejen vozlič, ki so ga zaznali v zelo zgodnji fazi.

Takrat je dejal, da so mu zdravniki priporočili kirurško odstranitev spremembe in da se je odločil upoštevati njihov nasvet. Vernike je prosil za molitev, ob tem pa je deloval mirno in odločno. Iz njegovih besed je bilo mogoče razumeti, da gre za spremembo, ki je bila odkrita pravočasno, vendar dokončna narava vozliča javnosti še ni bila predstavljena.

V torek, 13. oktobra, so papeža sprejeli v rimsko univerzitetno bolnišnico Gemelli, kjer so opravili načrtovani poseg. Med operacijo so zdravniki z neposredno preiskavo tkiva potrdili, da gre za adenokarcinom pljuč, eno od oblik pljučnega raka.

Diagnoza je bila po navedbah vatikanskega zdravstvenega poročila sumljiva že na podlagi predoperativnih preiskav, dokončno pa jo je potrdila hitra histološka analiza med posegom. Tako se je izkazalo, da ni šlo zgolj za nenevarno spremembo, temveč za maligno obolenje, ki je zahtevalo kirurško zdravljenje.

Odstranili so mu spodnji reženj desnega pljučnega krila

Operacijo je vodil profesor Stefano Margaritora, specialist za torakalno kirurgijo v bolnišnici Gemelli. Zdravniška ekipa je papežu z videoasistirano kirurško tehniko odstranila celoten spodnji reženj desnega pljučnega krila.

Takšen poseg se imenuje lobektomija in se uporablja pri nekaterih bolnikih s pljučnim rakom, kadar je tumor mogoče kirurško odstraniti. Pljuča so razdeljena na režnje; desno pljučno krilo ima tri, levo pa dva. Odstranitev enega režnja zato ne pomeni odstranitve celotnega pljučnega krila, čeprav gre za pomemben kirurški poseg.

Po uradnem poročilu je papež v operacijski dvorani preživel približno tri ure, sam kirurški poseg pa je trajal okoli 90 minut. Zdravniki so sporočili, da je operacija potekala v predvidenem času in brez zapletov. Papež se je po anesteziji normalno prebudil, po krajšem opazovanju pa so ga premestili v bolniško sobo v desetem nadstropju bolnišnice Gemelli.

Pri operaciji so sodelovali specialisti torakalne kirurgije in anesteziologije. Njihov cilj je bil odstraniti rakavo spremembo, vendar bo za dokončnejšo oceno uspešnosti zdravljenja treba počakati še na dodatne patološke izvide.

Vatikan: Papež je prvo noč preživel mirno

Danes, v sredo, 14. oktobra, je Vatikan objavil novo informacijo o zdravstvenem stanju poglavarja Katoliške cerkve. Tiskovni urad Svetega sedeža je sporočil, da je papež prvo noč po operaciji preživel mirno in da bodo dodatne informacije o njegovem stanju objavili pozneje.

Gre za spodbudno novico, saj je zgodnje obdobje po operaciji pljuč pomembno za spremljanje morebitnih zapletov in splošnega okrevanja. Kljub temu mirna prva noč še ne pomeni, da je zdravljenje končano ali da je papež že zunaj vseh zdravstvenih tveganj.

Po poročanju italijanskih medijev se je papež po posegu dobro prebudil, zvečer pa je celo zaprosil za večerjo. Ta podrobnost je pritegnila pozornost, saj nakazuje, da je neposredno po operaciji dobro prestal anestezijo, vendar sama po sebi ne pove ničesar o dolgoročni prognozi.

Vatikanski tiskovni predstavnik Matteo Bruni je napovedal nadaljnje obveščanje javnosti. Sveti sedež je doslej zdravstvene informacije objavljal prek uradnih sporočil, ki so temeljila na poročilih zdravnikov.

Kaj pomeni diagnoza adenokarcinoma pljuč?

Adenokarcinom pljuč je ena najpogostejših oblik nedrobnoceličnega pljučnega raka. Nastane iz celic žleznega tipa v pljučnem tkivu in se lahko pojavi tudi pri ljudeh, ki nikoli niso kadili. Zato samo na podlagi diagnoze ni mogoče sklepati o vzrokih bolezni pri posameznem bolniku.

Možnosti zdravljenja so odvisne od številnih dejavnikov, predvsem od velikosti in razširjenosti tumorja, morebitne prizadetosti bezgavk, splošnega zdravstvenega stanja bolnika ter rezultatov dodatnih preiskav. Kadar je rak odkrit v zgodnji fazi in je omejen na del pljuč, je kirurška odstranitev lahko pomemben korak pri zdravljenju.

V papeževem primeru so zdravniki že pred operacijo ocenili, da je sprememba majhna in dobro omejena. To je lahko spodbudna okoliščina, vendar še ne zadostuje za dokončno oceno stadija bolezni. Pomembni bodo tudi rezultati preiskav odstranjenega tkiva in bezgavk, ki lahko pokažejo, ali se je bolezen razširila zunaj prvotnega območja.

Po poročanju ameriške tiskovne agencije AP so zdravniki med posegom odstranili tudi bezgavke, ki jih bodo dodatno pregledali. Od teh rezultatov bo odvisno, ali bodo priporočili še kakšno obliko zdravljenja, denimo sistemsko zdravljenje ali druge onkološke postopke.

Za zdaj Vatikan ni sporočil, da bi papež potreboval kemoterapijo ali kakšno drugo dodatno terapijo. Takšne možnosti zato ni mogoče predstavljati kot že sprejeto odločitev zdravnikov.

Odpovedane javne obveznosti, pod vprašajem tudi potovanje

Papeževo zdravstveno stanje je vplivalo tudi na njegov urnik. Vatikan je odpovedal njegove javne obveznosti do 20. oktobra, saj bo po operaciji potreboval čas za okrevanje in zdravniško spremljanje.

Pred posegom so v Vatikanu pričakovali, da bo papež v bolnišnici ostal približno teden dni, vendar bo dejanska dolžina hospitalizacije odvisna od njegovega okrevanja. Po operacijah pljuč je namreč pomembno spremljati dihanje, celjenje operativnega območja in morebitne zaplete, preden se bolnik lahko varno vrne k običajnim dejavnostim.

Posebno pozornost zdaj vzbuja tudi njegovo načrtovano potovanje v Južno Ameriko, predvideno za november. Po dosedanjih načrtih naj bi obiskal več držav, med drugim Peru, kjer je v preteklosti dolgo deloval kot misijonar in škof.

Za zdaj ni dokončne odločitve, ali bo potovanje izvedeno po prvotnem načrtu. Okrevanje po operaciji pljuč lahko vpliva na sposobnost daljšega potovanja z letalom, zato bodo zdravniki pri odločanju upoštevali papeževo zdravstveno stanje in morebitno nadaljnje zdravljenje.

Njegova odsotnost z javnih dogodkov ne pomeni, da je delovanje Katoliške cerkve ustavljeno. Vatikan lahko posamezne dogodke zaupa drugim cerkvenim predstavnikom, medtem ko papež okreva.

Zdravstveno stanje papeža spremlja ves svet

Novica o pljučnem raku je odmevala po svetu, saj je Leon XIV. na čelu Katoliške cerkve šele približno sedemnajst mesecev. Njegova izvolitev je pomenila novo obdobje za Cerkev, zato je vprašanje njegovega zdravja pomembno tudi z vidika prihodnjih pastoralnih obiskov, srečanj in drugih obveznosti.

Papež, rojen kot Robert Francis Prevost, je prvi papež iz Združenih držav Amerike. Pred izvolitvijo je vrsto let deloval v Peruju, kjer je opravljal misijonarsko in škofovsko službo. Njegova povezanost z Južno Ameriko je zato posebej pomembna tudi pri načrtovanem novembrskem obisku.

Kljub 71 letom je bil doslej v javnosti pogosto predstavljen kot telesno dejaven človek, ki skrbi za svoje zdravje. Njegova diagnoza je zato za mnoge vernike prišla nepričakovano, še posebej ker je pred odkritjem vozliča nadaljeval svoje redne obveznosti.

Po objavi novice so se v Rimu in drugod po svetu začele vrstiti molitve za njegovo okrevanje. Že na dan operacije so v bolnišnici Gemelli organizirali molitev rožnega venca, s katero so verniki izrazili podporo papežu v času zdravljenja.

Operacija je uspela, najpomembnejši odgovori pa še prihajajo

Zdravniki so za zdaj potrdili dve pomembni dejstvi: papež Leon XIV. ima adenokarcinom pljuč, operacija za odstranitev prizadetega dela pljuč pa je potekala uspešno in brez zapletov. Današnje sporočilo Vatikana, da je prvo noč preživel mirno, je dodatna spodbudna informacija o njegovem neposrednem pooperativnem stanju.

Vendar najpomembnejša vprašanja še niso dokončno razjasnjena. Zdravniki morajo oceniti rezultate preiskav odstranjenega tkiva in bezgavk ter ugotoviti, ali je bilo z operacijo mogoče odstraniti celotno bolezen oziroma ali bo potrebno dodatno zdravljenje.

Prav tako še ni znano, kako hitro bo papež lahko nadaljeval vse svoje javne obveznosti in ali bo moral prilagoditi načrtovana potovanja. Vatikan napoveduje nadaljnje obveščanje o njegovem okrevanju, pri čemer bodo nove informacije pomembne tako za vernike kot za širšo javnost.

Papež je prvo veliko zdravstveno preizkušnjo prestal z uspešno operacijo, toda boj z boleznijo s tem še ni nujno končan. Naslednji dnevi in dodatni izvidi bodo pokazali, kakšno zdravljenje ga še čaka in kdaj se bo lahko vrnil k svojim običajnim obveznostim.

Spletno uredništvo