Janševa vlada jemlje šolstvu: Manjka 124 milijonov evrov, dejanska vrzel bi lahko narasla na 428 milijonov

Vlada Janeza Janše za prihodnje leto načrtuje rekordno državno porabo, vendar za izobraževanje predvideva manj denarja. Predlog proračuna za leto 2027 ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino skupaj s šolskim inšpektoratom namenja 3,33 milijarde evrov, kar je skoraj 124 milijonov evrov manj od ocenjene letošnje porabe.

Še bolj skrb vzbujajoče je opozorilo državnega sekretarja Roka Straška, da v tej razliki niso zajeti dodatni stroški plačne reforme. Ob njihovem upoštevanju bi vrzel lahko dosegla kar 428 milijonov evrov.

Opozicija opozarja na nevarnost odpuščanj, novih varčevalnih ukrepov in slabšanja razmer v šolstvu, medtem ko vlada za obrambo v prihodnjem letu načrtuje približno 1,9 milijarde evrov.

Rekordni državni proračun, za izobraževanje pa manj denarja

Na sredini seji odbora državnega zbora za izobraževanje so poslanci obravnavali predloga proračunskih dokumentov za leti 2027 in 2028. Razprava je razkrila precejšen razkorak med vladnimi napovedmi o stabilnosti javnih financ in dejanskimi številkami, predvidenimi za šolski resor.

Po predlogu sprememb proračuna za leto 2027 bo imelo ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino skupaj z inšpektoratom za šolstvo na voljo 3,33 milijarde evrov. V primerjavi z oceno letošnje realizacije je to skoraj 124 milijonov evrov manj. Gre za primerjavo z ocenjenimi letošnjimi izdatki, ne zgolj z zneskom, prvotno zapisanim v proračunu, kar je pri razumevanju zmanjšanja pomembno.

Na drugi strani vlada za leto 2027 načrtuje približno 19,4 milijarde evrov skupnih proračunskih odhodkov. To pomeni, da se celotna državna poraba povečuje, vendar dodatna sredstva niso enakomerno razporejena med posamezna področja. Nekateri resorji bodo prejeli občutno več denarja, medtem ko bodo morali drugi svoje načrte prilagoditi nižjim zneskom.

Prav v tem je osrednje vprašanje predlaganega proračuna: če država povečuje skupno porabo, zakaj za šolstvo predvideva manj sredstev od letošnje ocenjene porabe? Izobraževanje ni le tekoči strošek države, temveč področje, ki neposredno vpliva na razvoj otrok, prihodnjo usposobljenost zaposlenih in dolgoročno konkurenčnost gospodarstva.

Državni sekretar razkril še večjo težavo: Vrzel bi lahko dosegla 428 milijonov

Med razpravo je državni sekretar Rok Strašek opozoril na podatek, ki je še dodatno zaostril vprašanja o izvedljivosti proračuna. Pojasnil je, da skoraj 124 milijonov evrov razlike ne vključuje izdatkov, potrebnih za izvedbo plačne reforme.

Če bi upoštevali tudi te obveznosti, bi se po njegovih besedah vrzel v letu 2027 povečala na 428 milijonov evrov. To ne pomeni, da je vlada že sprejela odločitev o neposrednem zmanjšanju šolskega proračuna za 428 milijonov evrov. Pomeni pa, da se ob načrtovanih sredstvih odpira precej večje vprašanje, kako bodo pokrite obveznosti, ki jih mora šolski sistem izpolnjevati.

Plače zaposlenih predstavljajo pomemben del izdatkov v vzgoji in izobraževanju. Če so za njihovo izplačevanje potrebna dodatna sredstva, jih mora država zagotoviti ali pa pojasniti, kako bo obveznosti drugače zakonito izpolnila. Samo sklicevanje na omejen proračunski okvir ne odgovori na vprašanje, od kod bo prišel manjkajoči denar.

Znesek 428 milijonov evrov je zato predvsem opozorilo o možni finančni vrzeli, ne pa že potrjen seznam ukinitev programov, odpuščanj ali zmanjšanja plač. Prav zaradi tega bi moralo ministrstvo predstaviti natančen načrt financiranja, ki bi šolam in zaposlenim omogočil predvidljivo delo.

Za zdaj pa je iz javno predstavljenih podatkov razvidno predvsem to, da so poslanci na pristojnem odboru opozorili na pomembna neodgovorjena vprašanja.

Opozicija sprašuje, ali vlada pripravlja nova odpuščanja

Poslanec Gibanja Svoboda Robert Janev je med razpravo izpostavil vprašanje, kako namerava ministrstvo zapolniti manjkajoča sredstva. Opozoril je, da bi lahko bil eden od možnih scenarijev zmanjševanje števila zaposlenih, čeprav predstavniki oblasti zagotavljajo, da takšnih ukrepov ne načrtujejo.

Kot drugo možnost je omenil sprejetje varčevalne zakonodaje, podobne zakonu za uravnoteženje javnih financ iz leta 2012, ki je v slovenskem javnem sektorju pustil dolgotrajne posledice. Pri tem ni trdil, da je vlada tak zakon že pripravila, temveč je opozoril na tveganja, ki jih odpira predlagani finančni okvir.

Takšna opozorila so pomembna tudi zato, ker se šolski sistem že zdaj sooča s kadrovskimi izzivi. Pomanjkanje ustrezno usposobljenih učiteljev na nekaterih področjih, potrebe po strokovnih delavcih in različni pogoji dela med šolami zahtevajo dolgoročno načrtovanje, ne zgolj kratkoročnega prilagajanja proračunskim omejitvam.

Če bi ministrstvo dejansko poseglo v število zaposlenih ali obseg programov, bi to lahko vplivalo na organizacijo pouka, dodatno strokovno pomoč in druge storitve. Vendar takšni ukrepi za zdaj niso potrjeni, zato jih ni mogoče predstavljati kot že sprejeto odločitev.

Od vlade je upravičeno pričakovati, da bo takšne skrbi odpravila s konkretnimi finančnimi podatki in ne zgolj s splošnimi zagotovili, da bo šolski sistem deloval nemoteno.

»Proračun se vede kot motorna žaga«

Do predlaganih sredstev je bil oster tudi poslanec Levice Vladimir Šega. Ocenil je, da predlog prizadene prav področja, od katerih država pričakuje največji prispevek k prihodnjemu razvoju. Pri opisovanju predlaganega zmanjšanja sredstev je uporabil primerjavo z motorno žago.

Njegova kritika izpostavlja širše vprašanje proračunskih prednostnih nalog. Izobraževanje ima dolgoročne učinke, ki jih ni mogoče izmeriti samo s tekočimi stroški. Kakovostno šolstvo vpliva na možnosti mladih, zmanjševanje socialnih razlik, razvoj znanja in sposobnost države, da se odziva na gospodarske ter tehnološke spremembe.

Poslanec Svobode Vinko Logaj je medtem ocenil, da se minister Borut Rončević pri pripravi proračuna ni ustrezno izpogajal za sredstva svojega resorja. Po njegovem mnenju predlog ne zagotavlja potrebne varnosti in stabilnosti na področju izobraževanja, hkrati pa opozarja tudi na zmanjševanje sredstev za socialno področje.

Takšne izjave so politične ocene opozicijskih poslancev, vendar temeljijo na konkretnem podatku o zmanjšanju predvidenih sredstev. Vlada ima možnost njihove očitke zavrniti s predstavitvijo podrobnega načrta financiranja. Dokler tega ni, pa ostaja odprto vprašanje, kako bo ministrstvo uskladilo finančne omejitve z obstoječimi in prihodnjimi obveznostmi.

Vlada za obrambo načrtuje 1,9 milijarde evrov

Dodatno pozornost je pritegnila primerjava med zmanjšanjem sredstev za šolstvo in povečevanjem obrambnega proračuna. Po vladnih proračunskih dokumentih je za obrambo v letu 2027 predvidenih približno 1,9 milijarde evrov, leto pozneje pa 2,2 milijarde evrov.

Finančni minister Andrej Šircelj je ob predstavitvi proračunov poudaril, da vlada načrtuje več investicij, zagotavljanje varnosti in stabilnosti ter postopno zmanjševanje deleža javnega dolga. Predlog za leto 2027 predvideva tudi primanjkljaj v višini približno 2,3 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda.

Toda opozicija opozarja, da se za številkami skrivajo politične odločitve o tem, katera področja dobivajo prednost. Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob je ob predstavitvi proračunskih načrtov ocenil, da vlada zmanjšuje sredstva za šolstvo in zdravstvo, hkrati pa občutno povečuje sredstva za obrambo.

Tudi predsednik Levice Luka Mesec je opozoril na nevarnost zmanjševanja izdatkov za socialno državo. Izpostavil je neskladje med predvolilnimi opozorili sedanje koalicije o slabem stanju javnih financ in zdajšnjim povečevanjem skupne proračunske porabe.

Pri takšni primerjavi je treba upoštevati, da obrambni in izobraževalni proračun pokrivata različne obveznosti ter da višji izdatki za obrambo sami po sebi še ne dokazujejo neposrednega prenosa denarja iz šolstva v vojsko. Vseeno pa skupni proračun jasno odraža politične prednostne naloge vlade, zato je vprašanje razmerja med varnostjo in vlaganjem v znanje povsem legitimno.

Minister napoveduje šolsko reformo, denarja pa naj bi bilo manj

Razprava o proračunu poteka v času, ko minister za izobraževanje Borut Rončević napoveduje pomembne spremembe šolskega sistema. Med odmevnejšimi predlogi je možnost preoblikovanja devetletne osnovne šole v osemletno.

Državni sekretar Strašek je na seji odbora takšno razmišljanje zagovarjal z rezultati mednarodne raziskave Pisa, ki so pokazali poslabšanje dosežkov slovenskih učencev. Po njegovem mnenju je treba zaradi teh ugotovitev razmisliti o spremembah. Ministrstvo je za pripravo reformnih rešitev že imenovalo strokovno skupino.

Toda prav načrtovanje reforme ob zmanjševanju razpoložljivih sredstev odpira dodatna vprašanja. Vsaka večja sprememba šolskega sistema zahteva strokovne analize, pripravo učnih načrtov, usposabljanje zaposlenih in organizacijske prilagoditve. Brez jasne finančne ocene ni mogoče vedeti, koliko bi takšna reforma stala in kako bi jo ministrstvo izvedlo.

Tudi slabši rezultati raziskave Pisa sami po sebi še ne dokazujejo, da bi bila vrnitev na osemletno osnovno šolo najboljša rešitev. Za takšno odločitev bi bila potrebna širša strokovna presoja vzrokov za upad dosežkov in učinkov predlaganih sprememb.

Zato je opozicijsko vprašanje, kam želi ministrstvo usmeriti šolski sistem, pomembno tudi z vidika proračuna. Vlada ne more prepričljivo napovedovati zahtevne reforme, ne da bi hkrati jasno pojasnila, kako bo zagotovila sredstva za njeno izvedbo in za redno delovanje šol.

Zaposleni v šolstvu že izražajo zaskrbljenost

Proračunska razprava ni edino dogajanje, ki v zadnjih dneh vznemirja zaposlene v vzgoji in izobraževanju. Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) je začel zbirati podpise pod peticijo proti morebitnemu odpuščanju in poseganju v plačno reformo.

Peticija je odziv na zaskrbljenost zaradi napovedanih sprememb in razprav o zmanjševanju javne porabe. Njeno zbiranje samo po sebi ne pomeni, da je vlada odpuščanja že sprejela, kaže pa na stopnjo nezaupanja med zaposlenimi, ki pričakujejo jasna zagotovila o svoji prihodnosti.

V šolstvu so predvidljivost financiranja, ustrezno število zaposlenih in stabilni pogoji dela še posebej pomembni. Šole morajo organizirati pouk za celo šolsko leto, načrtovati oddelke in zagotavljati različne oblike pomoči učencem. Nenadne spremembe pri financiranju bi lahko povzročile težave, ki jih ni mogoče odpraviti čez noč.

Prav zato bi bilo smiselno, da ministrstvo čim prej predstavi, kako bo ob predlaganem proračunu izpolnjevalo plačne in druge obveznosti ter ali načrtuje kakršne koli spremembe pri kadrovskih normativih.

Kaj pa leto 2028? Povečanje je razmeroma majhno

Predlog proračuna za leto 2028 ministrstvu za izobraževanje skupaj s šolskim inšpektoratom namenja približno 3,35 milijarde evrov. To je za 22,8 milijona evrov več kot v predlogu za leto 2027.

Na prvi pogled gre za povečanje, vendar je treba znesek postaviti v širši kontekst. V primerjavi s predvideno skupno porabo resorja je rast razmeroma majhna, poleg tega pa sama po sebi še ne odgovarja na vprašanje financiranja dodatnih obveznosti, na katere je opozoril državni sekretar.

Če bodo stroški dela in druge obveznosti v prihodnjih letih rasli, bo treba ugotoviti, ali predvidena sredstva zadostujejo za ohranjanje obstoječega obsega storitev. Brez podrobnejših podatkov o posameznih proračunskih postavkah ni mogoče zanesljivo oceniti, kateri programi bi bili lahko najbolj izpostavljeni.

Pomembno je tudi, da gre za predloga proračunskih dokumentov, ki ju mora državni zbor še obravnavati in sprejeti. Poslanci imajo zato še možnost zahtevati dodatna pojasnila, predlagati spremembe in preveriti, ali so finančni načrti skladni z zakonskimi obveznostmi države.

Kdo bo plačal ceno vladnih proračunskih odločitev?

Vlada proračuna za leti 2027 in 2028 predstavlja kot dokumenta stabilnosti, varnosti in predvidljivosti. Toda razprava na odboru za izobraževanje je pokazala, da je prav predvidljivost financiranja šolstva eno od odprtih vprašanj.

Podatek o skoraj 124 milijonih evrov manj predvidenih sredstev je konkreten. Prav tako je konkretno opozorilo državnega sekretarja, da bi se ob upoštevanju dodatnih stroškov plačne reforme vrzel lahko povečala na 428 milijonov evrov. Na drugi strani za zdaj ni bilo predstavljeno dovolj podrobno pojasnilo, kako namerava ministrstvo to razliko pokriti.

Opozicija zato upravičeno zahteva odgovore o morebitnih posledicah za zaposlene, šolske programe in dolgoročno kakovost izobraževanja. Vendar odpuščanja, zmanjšanje števila oddelkov ali posegi v plače za zdaj ostajajo opozorila o možnih scenarijih, ne potrjeni ukrepi.

Odgovornost vlade Janeza Janše je, da pred sprejetjem proračuna jasno pokaže, kako bo zagotovila nemoteno delovanje šol in izpolnila vse zakonske obveznosti. Šolstvo potrebuje več kot splošne obljube o stabilnosti, še posebej v času, ko ministrstvo hkrati napoveduje obsežne spremembe osnovnošolskega sistema.

Če bo država prihodnje leto porabila več denarja kot letos, morajo biti razlogi za zmanjšanje predvidenih sredstev za izobraževanje posebej dobro pojasnjeni. V nasprotnem primeru bo ostal vtis, da vlada prihodnost šolskega sistema podreja drugim proračunskim prednostnim nalogam, ne da bi javnosti predstavila prepričljiv načrt za posledice takšne odločitve.