Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je prestal poskus razrešitve, čeprav je na tajnem glasovanju več državnih svetnikov podprlo njegov odhod kot obstanek na položaju. Za razrešitev je glasovalo 19 svetnikov, proti jih je bilo 18, vendar predlog ni dosegel zakonsko zahtevane večine najmanj 21 glasov. Lotrič tako ostaja na čelu drugega doma slovenskega parlamenta, politični spor glede njegovega hkratnega opravljanja več funkcij pa ostaja odprt.
Predlagatelji razrešitve opozarjajo na vprašljivo neodvisnost institucije, saj Lotrič poleg državnega sveta vodi tudi koalicijsko stranko Fokus in vladni strateški svet za gospodarstvo. Sam očitke zavrača in vztraja, da svoje naloge opravlja zakonito.
Dogajanje se je dodatno zapletlo ob imenovanju novega sekretarja, ko je zaradi nesklepčnosti prišlo do prekinitve seje.
Večina navzočih za razrešitev, a premalo za odhod
V sredo, 14. oktobra, je v državnem svetu potekalo tajno glasovanje o predlogu za razrešitev predsednika Marka Lotriča. Rezultat je bil tesen in hkrati politično pomenljiv. Razrešitev je podprlo 19 državnih svetnic in svetnikov, 18 jih je glasovalo proti, vendar predlog kljub večjemu številu glasov za ni bil sprejet.
Razlog je v pravilih odločanja. Državni svet ima 40 članov, za razrešitev njegovega predsednika pa je potrebna večina vseh članov, ne zgolj večina tistih, ki glasujejo. Za Lotričevo razrešitev bi moralo glasovati najmanj 21 svetnikov, predlagateljem pa sta zmanjkala dva glasova.
To pomeni, da je Lotrič pravno gledano ohranil položaj, čeprav je med svetniki, ki so oddali glas za ali proti, prevladala podpora njegovi razrešitvi. Prav ta razlika med formalnim izidom in razmerjem glasov je postala eno osrednjih vprašanj po sredinem glasovanju.
Predlog za razrešitev sta vložili interesni skupini delojemalcev in negospodarskih dejavnosti. Obravnavo so na dnevni red 43. redne seje uvrstili naknadno, po tem ko so predlagatelji opozorili na po njihovem mnenju sporno prepletanje Lotričevih političnih, državnih in drugih vodstvenih funkcij.
Zakaj so zahtevali njegovo razrešitev?
Osrednji očitek predlagateljev ni bil povezan z enim samim dogodkom, temveč s širšim vprašanjem, ali lahko predsednik državnega sveta hkrati opravlja več funkcij, ki so povezane z izvršilno oblastjo in političnimi strankami.
Marko Lotrič je namreč poleg predsednika državnega sveta tudi predsednik stranke Fokus, ki sodeluje v vladni koaliciji predsednika vlade Janeza Janše. Obenem vodi vladni strateški svet za gospodarstvo, posvetovalni organ, ki sodeluje pri oblikovanju gospodarskih usmeritev. Opravlja tudi vodstvene funkcije v delodajalskih organizacijah.
Predlagatelji menijo, da takšna koncentracija funkcij ustvarja preplet odgovornosti in otežuje jasno razlikovanje med različnimi vlogami, v katerih Lotrič nastopa. Po njihovem prepričanju bi moral predsednik državnega sveta posebej skrbno varovati samostojnost institucije, katere naloga je zastopanje socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov.
V obrazložitvi predloga so opozorili, da bi lahko takšno prepletanje funkcij škodovalo institucionalni verodostojnosti državnega sveta. Njihova skrb se nanaša predvsem na vprašanje, ali lahko predsednik organa, ki ima tudi pristojnost zahtevati ponovno odločanje državnega zbora o zakonih, hkrati politično vodi stranko, ki sodeluje pri sprejemanju teh zakonov v vladajoči koaliciji.
Gre za vprašanje politične in institucionalne neodvisnosti, ki pa ga je treba ločevati od pravno ugotovljene nezdružljivosti funkcij. Samo dejstvo, da nekdo opravlja več funkcij, namreč še ne dokazuje samodejno kršitve zakonodaje.
Štrukelj in Pejovnik opozorila na neodvisnost institucije
Med kritiki Lotričevega položaja sta bila tudi predstavnik delojemalcev Branimir Štrukelj in predstavnik raziskovalne dejavnosti Radovan Stanislav Pejovnik. V razpravi sta opozarjala na pomen samostojnega odločanja državnega sveta in nevarnost, da bi politične povezave vplivale na njegovo delovanje.
Štrukelj je izpostavil vprašanje institucionalne integritete. Po njegovem mnenju predsedovanje državnemu svetu in hkratno sodelovanje pri vodenju koalicijske politike odpirata dvom, ali lahko predsednik v vseh okoliščinah nastopa neodvisno od interesov izvršilne oblasti.
Pejovnik je opozoril na pomen samostojnega odločanja državnih svetnikov. Po njegovem stališču bi državni svet izgubljal svoj smisel, če bi njegove odločitve postale zgolj odraz strankarskih usmeritev in ne presoje interesnih skupin, ki jih svetniki predstavljajo.
Predlagatelji so tako želeli odpreti širšo razpravo o položaju državnega sveta v slovenski ustavni ureditvi. Ta namreč ni zasnovan kot še ena strankarska parlamentarna zbornica, temveč kot predstavništvo različnih družbenih interesov, ki lahko v zakonodajnem postopku opozarja na vprašanja, ki jih državni zbor morda ne obravnava dovolj temeljito.
Lotrič očitke zavrača: Funkcije naj ne bi bile nezdružljive
Marko Lotrič je očitke predlagateljev zavrnil in poudaril, da svoje delo opravlja skladno z ustavo, zakonodajo in poslovnikom državnega sveta. Po njegovih navedbah pristojne službe niso ugotovile pravne nezdružljivosti funkcij, ki jih opravlja.
Skliceval se je tudi na pojasnila Komisije za preprečevanje korupcije in pravne službe državnega sveta. Pri tem je pomembno razlikovati med njegovim sklicevanjem na pravna pojasnila in političnim vprašanjem primernosti hkratnega opravljanja funkcij. Tudi če določena kombinacija funkcij ni zakonsko prepovedana, lahko ostane predmet politične razprave.
Lotrič je vztrajal, da pri vodenju državnega sveta ni oviral dela svetnikov in da je zakonodajne pobude ter predloge za odložilni veto obravnaval enakopravno. Poudaril je tudi svoje delo na gospodarskem, regionalnem in mednarodnem področju ter prizadevanja za večjo prepoznavnost institucije.
Ob tem je priznal napako pri vodenju oziroma predaji vodenja ene od prejšnjih sej in se zanjo opravičil. Druge očitke, ki bi po njegovem mnenju utemeljevali razrešitev, je zavrnil.
Po glasovanju je izrazil prepričanje, da lahko državni svet ob sodelovanju različnih interesnih skupin še naprej opravlja pomembno vlogo. Toda rezultat glasovanja kaže, da med svetniki glede njegovega vodenja in položaja ni enotnega stališča.
Opozicija očita zlorabo državnega sveta, podporniki govorijo o političnem obračunu
Razprava o Lotričevi razrešitvi je segla tudi zunaj državnega sveta. V Levici so opozorili, da so njegovo razrešitev predlagali že maja, ko je postalo jasno, da bo stranka Fokus sodelovala v vladni koaliciji. Menijo, da hkratno opravljanje več pomembnih funkcij ni primerno za predsednika državnega sveta.
Sokoordinatorica Levice Asta Vrečko je Lotriču očitala, da državni svet pod njegovim vodstvom ni več enako kritičen do zakonodajnih predlogov kot v prejšnjem mandatu. Pri tem je izpostavila razlike v uporabi odložilnega veta in vprašanje, ali institucija ohranja potrebno distanco do vladajoče koalicije.
Takšne navedbe predstavljajo politično oceno Levice. Za presojo dejanskega vpliva Lotričevega političnega položaja na delo državnega sveta bi bila potrebna podrobnejša analiza odločanja, zakonodajnih pobud in razlogov za posamezne odločitve.
Na drugi strani so Lotričevi podporniki opozarjali, da predlagatelji niso predstavili dovolj konkretnih dokazov o kršitvah, ki bi upravičevale njegovo predčasno razrešitev. Po njihovem mnenju politična dejavnost sama po sebi ne more biti razlog za odstranitev predsednika državnega sveta.
Med podporniki sta bila tudi predstavnika lokalnih interesov Milan Ozimič in Rajko Fajt. Ozimič je zagovarjal oceno, da je Lotrič doslej uspešno vodil institucijo, ter opozarjal na pomanjkanje konkretnih dokazov o očitanih nepravilnostih. Fajt pa je izrazil pomislek, da bi bila lahko zahteva za razrešitev povezana tudi z Lotričevo politično prepoznavnostjo in morebitnimi prihodnjimi ambicijami.
Očitki o politično motiviranem obračunu in nasprotni očitki o neprimernem prepletanju funkcij tako ostajajo del javne razprave, vendar nobena od teh razlag sama po sebi ne dokazuje motivov posameznih svetnikov.
Kaj rezultat 19 proti 18 pove o Lotričevem položaju?
Izid tajnega glasovanja je pomemben predvsem zato, ker razkriva tesno razdeljenost med državnimi svetniki, ki so oddali veljaven glas za ali proti razrešitvi. Lotrič je položaj ohranil zaradi predpisane večine vseh članov, ne zaradi večjega števila glasov proti njegovi razrešitvi.
To ne pomeni, da je glasovanje potekalo nepravilno. Pravila so bila znana vnaprej in veljajo ne glede na to, kdo zaseda funkcijo predsednika državnega sveta. Njihov namen je zagotoviti, da je za predčasno razrešitev potrebna širša podpora.
Vendar pa rezultat odpira legitimno politično vprašanje, kako bo predsednik državnega sveta v prihodnje sodeloval s svetniki, med katerimi je precejšnje število podprlo njegov odhod. Za delovanje institucije je namreč poleg formalne zakonitosti pomembna tudi sposobnost sodelovanja med predstavniki različnih interesov.
Lidija Jerkič, ki je sodelovala pri predlogu za razrešitev, je po glasovanju ocenila, da je Lotričeva legitimnost glede na rezultat vprašljiva. Lotrič takšno razlago zavrača in vztraja, da ima za opravljanje funkcije ustrezno pravno podlago.
Pravno vprašanje je torej razrešeno: Lotrič ostaja predsednik. Politično vprašanje zaupanja pa z glasovanjem ni izginilo.
Seja se je nato zapletla še pri imenovanju novega sekretarja
Sredina seja državnega sveta se ni končala z glasovanjem o Lotričevi razrešitvi. Svetniki so nadaljevali z obravnavo predloga za imenovanje novega sekretarja državnega sveta, vendar se je postopek zapletel in seja je ostala nedokončana.
Lotrič je za novega sekretarja predlagal Marjana Riharja. Skupina osmih državnih svetnikov je zahtevala preložitev obravnave, ker naj bi bili o kandidaturi obveščeni tik pred sejo in po njihovem mnenju niso imeli dovolj informacij o predlaganem kandidatu.
Predlog za preložitev ni bil sprejet, sledila pa je zahteva za prekinitev seje. Ko so svetniki delo nadaljevali, so nekateri še vedno vztrajali, da pogoji za odločanje niso ustrezno izpolnjeni.
Pri nadaljnjih poskusih glasovanja državni svet zaradi nezadostne udeležbe ni bil sklepčen. Lotrič je zato sejo prekinil, njeno nadaljevanje pa je predvideno za 11. november ob 12. uri.
Zaplet pri imenovanju sekretarja je pokazal, da nesoglasja med svetniki niso omejena zgolj na vprašanje predsednikove razrešitve. Različna stališča se pojavljajo tudi pri drugih pomembnih kadrovskih in organizacijskih odločitvah.
Kaj sploh lahko stori državni svet?
Državni svet je ustavna institucija, ki predstavlja socialne, gospodarske, poklicne in lokalne interese. Sestavlja ga 40 članov, njegov položaj pa se razlikuje od državnega zbora, v katerem poslanci odločajo o sprejemanju zakonov in zaupnici vladi.
Med pomembnejšimi pristojnostmi državnega sveta je možnost, da od državnega zbora zahteva ponovno odločanje o že sprejetem zakonu. Gre za tako imenovani odložilni veto, ki lahko začasno zadrži uveljavitev zakona in zahteva ponovno glasovanje poslancev.
Državni svet lahko predlaga tudi sprejem zakonov, daje državnemu zboru mnenja o zadevah iz njegove pristojnosti in uporablja druge ustavno določene mehanizme. Njegova naloga je predvsem vključevanje različnih družbenih interesov v zakonodajni proces.
Prav zaradi takšne zasnove je vprašanje politične samostojnosti njegovega vodstva pomembno. Zagovorniki razrešitve menijo, da bi morala biti meja med strankarsko politiko in vodenjem državnega sveta izrazitejša. Lotrič in njegovi podporniki pa poudarjajo, da politično udejstvovanje ni samo po sebi nezdružljivo s predsedniško funkcijo.
Razprava zato presega osebno vprašanje Marka Lotriča. Dotika se tudi širšega razumevanja vloge državnega sveta in tega, kako zagotoviti njegovo učinkovito ter samostojno delovanje.
Lotrič ostaja, vprašanje zaupanja pa ostaja odprto
Sredino glasovanje ni prineslo spremembe na vrhu državnega sveta, je pa jasno pokazalo, da ima Marko Lotrič med svetniki tako izrazite podpornike kot kritike. Predlog za njegovo razrešitev je prejel več glasov za kot proti, vendar ni dosegel zahtevane absolutne večine.
Predsednik državnega sveta tako nadaljuje mandat, medtem ko bodo njegovi kritiki lahko še naprej odpirali vprašanja o prepletanju funkcij in politični neodvisnosti institucije. Lotrič bo imel priložnost na očitke odgovarjati tudi z nadaljnjim načinom vodenja in sodelovanja z različnimi interesnimi skupinami.
Prihodnje seje bodo pokazale, ali bodo svetniki uspeli premostiti nesoglasja in nadaljevati delo pri odprtih vprašanjih, vključno z imenovanjem novega sekretarja. Naslednje nadaljevanje prekinjene seje je predvideno 11. novembra.
Dejstvo ostaja: 19 svetnikov je želelo Lotričevo razrešitev, 18 jih je glasovalo proti, vendar sta za njegovo zamenjavo zmanjkala dva glasova. Formalno je predsednik ostal na položaju, razprava o njegovi politični vlogi in zaupanju v vodstvo državnega sveta pa se s tem še ni končala.
Spletno uredništvo
