Papež Leon XIV. pred zgodovinsko odločitvijo: Glasoval bi na ameriških volitvah, s Trumpom pa sta si že večkrat prišla navzkriž

Papež Leon XIV. bi lahko v prihodnjih dneh poskrbel za zgodovinski precedens. Voditelj Katoliške cerkve je namreč zaprosil za glasovnico za glasovanje po pošti na ameriških vmesnih volitvah, ki bodo 3. novembra. Če bo glasovnico izpolnil in pravočasno oddal, bo postal prvi papež, ki bo med opravljanjem papeške službe glasoval na volitvah v Združenih državah Amerike.

Novica je vzbudila posebno pozornost tudi zaradi njegovih dosedanjih javnih nesoglasij z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, predvsem glede vojne z Iranom in odnosa do priseljencev.

Iz Vatikana zaprosil za glasovnico v ameriški zvezni državi Illinois

Papež Leon XIV., ki se je pred izvolitvijo imenoval Robert Francis Prevost, kljub svoji najvišji funkciji v Katoliški cerkvi ostaja ameriški državljan in registrirani volivec v zvezni državi Illinois. Po poročanju časnika Chicago Sun-Times je 3. oktobra zaprosil za glasovnico, ki mu omogoča sodelovanje na prihajajočih ameriških vmesnih volitvah po pošti.

Informacijo je potrdila Kim Fladhammer, vodja kabineta urada volilnega uradnika okrožja Will. Pojasnila je, da je Robert Francis Prevost na seznamu oseb, ki so zaprosile za glasovanje po pošti na novembrskih volitvah. Glasovnico so poslali iz Illinoisa v Vatikan, kjer papež živi in opravlja svoje dolžnosti.

Leon XIV. je registriran kot volivec na naslovu v kraju New Lenox v Illinoisu, kjer živi tudi njegov starejši brat John. Čeprav papež že dolgo deluje zunaj Združenih držav Amerike, ameriškega državljanstva ni izgubil. Poleg ameriškega ima tudi perujsko državljanstvo, ki ga je pridobil po dolgoletnem delovanju v Peruju.

Ameriški državljani, ki prebivajo v tujini, lahko pod določenimi pogoji sodelujejo na ameriških volitvah. V Illinoisu je glasovanje po pošti omogočeno registriranim volivcem, zato papežev zahtevek sam po sebi ne predstavlja posebne izjeme ali privilegija.

Kljub temu je okoliščina nenavadna. Tokrat namreč ne gre za običajnega ameriškega državljana, ki živi v tujini, temveč za voditelja Katoliške cerkve, katerega javne besede in odločitve imajo velik mednarodni odmev.

Bo prvi papež, ki bo glasoval na ameriških volitvah?

Leon XIV. se je v zgodovino zapisal že maja 2025, ko je postal prvi papež, rojen v Združenih državah Amerike. Njegova morebitna udeležba na novembrskih volitvah bi pomenila še en zgodovinski mejnik.

Po poročanju ameriških medijev bi bil prvi papež, ki bi med opravljanjem papeške službe oddal glas na ameriških volitvah. Doslej takšen primer ni bil zabeležen, saj so bili njegovi predhodniki državljani drugih držav.

Vendar je pri tem pomembna razlika med prošnjo za glasovnico in dejanskim glasovanjem. NBC News je 29. oktobra poročal, da volilni urad okrožja Will do takrat še ni prejel izpolnjene papeževe glasovnice. Prav tako ni bilo potrjeno, ali jo je papež že izpolnil oziroma poslal nazaj v Illinois.

Za zdaj torej ni mogoče trditi, da je Leon XIV. že glasoval. Potrjeno je zgolj, da je zaprosil za možnost glasovanja, kar pa samo po sebi še ne pomeni, da bo glas tudi dejansko oddal.

Ameriške vmesne volitve bodo v torek, 3. novembra, zato bo v prihodnjih dneh jasno, ali je papež izkoristil svojo volilno pravico in ali bo njegova glasovnica pravočasno prispela do pristojnega volilnega urada.

V preteklosti je sodeloval tako na demokratskih kot republikanskih predvolitvah

Posebno pozornost je pritegnila tudi papeževa dosedanja volilna zgodovina, ki so jo ameriški mediji preverili v javno dostopnih volilnih evidencah. Podatki kažejo, da je Robert Francis Prevost pred izvolitvijo za papeža večkrat sodeloval na ameriških volitvah, tudi v času, ko je večino svojega življenja preživel zunaj ZDA.

Po poročanju Chicago Sun-Times je glasoval na splošnih volitvah v letih 2012, 2014, 2018 in 2024. Udeležil se je tudi republikanskih strankarskih predvolitev v letih 2012, 2014 in 2016 ter demokratskih predvolitev v letih 2008 in 2010.

Ti podatki so zanimivi, vendar ne razkrivajo, katere kandidate je podprl. V ameriški zvezni državi Illinois se volivcem pri registraciji ni treba opredeliti za določeno politično stranko, na strankarskih predvolitvah pa lahko izberejo, na katerih bodo sodelovali.

Udeležba na republikanskih ali demokratskih predvolitvah zato sama po sebi ne dokazuje strankarske pripadnosti. Prav tako iz nje ni mogoče sklepati, kako bi papež glasoval na letošnjih volitvah.

Po javno dostopnih podatkih se Leon XIV. marca letos ni udeležil strankarskih predvolitev v Illinoisu. Njegova morebitna udeležba na novembrskem glasovanju bi bila tako prva, odkar je prevzel vodenje Katoliške cerkve.

Volitve bodo pomembne tudi za predsednika Donalda Trumpa

Ameriške vmesne volitve, ki bodo potekale 3. novembra, predstavljajo pomemben politični preizkus za predsednika Donalda Trumpa in njegovo administracijo. Američani bodo odločali o vseh 435 sedežih v predstavniškem domu kongresa, približno tretjini sedežev v senatu ter o številnih guvernerskih, državnih in lokalnih funkcijah.

Takšne volitve tradicionalno močno vplivajo na politično razmerje moči v Washingtonu. Če predsednikova stranka izgubi večino v katerem od domov kongresa, lahko to pomembno vpliva na sprejemanje zakonodaje, proračunske odločitve in nadzor nad izvršilno oblastjo.

V Illinoisu, kjer je papež registriran kot volivec, bodo prebivalci med drugim odločali o guvernerju, predstavnikih v ameriškem kongresu in enem od sedežev v senatu. Na glasovnicah bodo tudi številne druge državne in lokalne funkcije.

Med odmevnejšimi tekmami je izbira naslednika dolgoletnega demokratskega senatorja Dicka Durbina, ki se poslavlja s položaja. Za guvernerski položaj se znova poteguje demokrat JB Pritzker, ki želi osvojiti tretji mandat.

Papeževa morebitna udeležba je zato pritegnila pozornost tudi zunaj verskih krogov. Čeprav njegov glas predstavlja zgolj enega od številnih milijonov glasov ameriških volivcev, ima njegova odločitev zaradi položaja, ki ga zaseda, velik simbolni pomen.

S Trumpom sta si že večkrat javno nasprotovala

Zanimanje za papeževo odločitev je dodatno povečal njegov odnos z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Čeprav je Leon XIV. prvi ameriški papež, se z nekaterimi odločitvami ameriške administracije javno ne strinja, predvsem na področju zunanje politike in migracij.

Posebej izrazita nesoglasja so se pojavila ob vojni z Iranom, ki se je začela konec februarja z ameriškimi in izraelskimi napadi. Papež je večkrat pozval k miru, prekinitvi nasilja in diplomatskemu reševanju sporov, pri čemer je poudarjal pomen zaščite civilistov in preprečevanja nadaljnjega širjenja vojne.

Njegove izjave so sprožile odziv predsednika Trumpa, ki je papeža aprila javno kritiziral. Po poročanju NBC News ga je označil za šibkega pri vprašanjih kriminala in neustreznega pri zunanjepolitičnih vprašanjih, obenem pa izjavil, da nad njim ni posebej navdušen.

Leon XIV. je na kritike odgovoril, da se ameriške administracije ne boji in da bo še naprej zagovarjal mir. S tem je poudaril, da njegov odnos do mednarodnih konfliktov izhaja iz moralnih in verskih načel, ki jih želi zastopati kot voditelj Katoliške cerkve.

Razlike so se pokazale tudi pri vprašanju priseljevanja. Papež je večkrat opozoril na dostojanstvo migrantov in pomen človeškega odnosa do ljudi, ki zapuščajo svoje domove zaradi vojn, revščine ali drugih težkih življenjskih okoliščin.

Njegova stališča so naletela tudi na kritike podpredsednika ZDA JD Vancea, ki je katoliške veroizpovedi. Vance je papeževe izjave o ameriški zunanji politiki in teologiji komentiral kritično, kar je dodatno opozorilo na razlike med predstavniki ameriške administracije in vodstvom Katoliške cerkve.

Kljub tem nesoglasjem papež ni javno povedal, katere kandidate bi podprl na novembrskih volitvah. Zato njegove prošnje za glasovnico ni mogoče razumeti kot dokaz podpore določeni politični stranki ali nasprotovanja posameznemu kandidatu.

Papež poudarja pomen demokracije in odgovornosti državljanov

Leon XIV. je v svojih javnih nastopih že večkrat govoril o pomenu demokratičnega sodelovanja in odgovornosti državljanov za skupno dobro. Aprila letos je v sporočilu udeležencem plenarnega zasedanja Papeške akademije za družbene vede izpostavil, da mora demokracija temeljiti na spoštovanju dostojanstva vsakega človeka.

Ob tem se je skliceval tudi na nauk papeža Janeza Pavla II., ki je poudarjal pomen demokratičnih ureditev, saj ljudem omogočajo sodelovanje pri političnih odločitvah in odgovornost oblasti do državljanov.

Papež je opozoril, da demokracija ni zgolj postopek izbire političnih predstavnikov, temveč mora temeljiti na spoštovanju človekovih pravic, moralnih načel in skupnega dobrega.

V tem okviru bi bilo njegovo morebitno glasovanje mogoče razumeti kot osebno uresničevanje državljanske pravice, ki jo kot ameriški državljan še vedno ima. To pa ne pomeni, da bi s svojim glasom kot voditelj Katoliške cerkve podprl določeno politično usmeritev.

Vatikan namreč v mednarodnih odnosih nastopa kot samostojen subjekt, papež pa pri opravljanju svoje funkcije predstavlja versko skupnost, ki vključuje vernike najrazličnejših narodnosti in političnih prepričanj.

Zgodovinska odločitev, ki še čaka na potrditev

Papeževa prošnja za glasovanje po pošti je sprožila veliko zanimanje ameriške in mednarodne javnosti, vendar bo njen dejanski zgodovinski pomen odvisen od tega, ali bo Leon XIV. glasovnico tudi oddal.

Uradniki okrožja Will so potrdili, da je bila prošnja vložena 3. oktobra, do 29. oktobra pa izpolnjena glasovnica še ni prispela. Za zdaj ni znano, ali jo je papež že poslal ali pa se bo za glasovanje sploh odločil.

Vsekakor gre za nenavaden položaj, saj bi voditelj Katoliške cerkve sodeloval na volitvah v državi, katere predsednika je v preteklih mesecih večkrat javno kritiziral. Ob tem ostaja pomembno poudariti, da papež ni razkril svojih političnih preferenc in da iz njegovih javnih izjav ni mogoče zanesljivo sklepati, komu bi namenil svoj glas.

Če bo Leon XIV. pravočasno oddal glasovnico, bo postal prvi papež, ki bo med opravljanjem svoje funkcije sodeloval na ameriških volitvah. Njegova odločitev bi bila predvsem simboličen dogodek, ki združuje dve pomembni vlogi: položaj voditelja svetovne Katoliške cerkve in pravico ameriškega državljana, da sodeluje pri odločanju o prihodnosti svoje države.

Spletno uredništvo