Štajerski vinogradniki letos brez denarja: Bolezen se širi, ministrstvo pa ni pravočasno pripravilo podlage

Vinogradniki se spopadajo z boleznijo, ki je ni mogoče pozdraviti, okužene trte morajo odstranjevati, država pa jim letos denarja za izvajanje ukrepov ne bo izplačala. Razlog ni pomanjkanje bolezni ali konec nevarnosti, temveč precej bolj birokratski: prejšnja pravna podlaga je veljala le do konca leta 2025, nove pa ministrstvo še ni pravočasno pripravilo.

Kmetijski minister Janez Cigler Kralj zdaj zagotavlja, da bodo sredstva za leto 2026 izplačana prihodnje leto skupaj s sredstvi za 2027. Zaplet je posebej občutljiv za Štajersko, saj uradni podatki kažejo, da je bil prav tam že lani zabeležen velik porast okužb z zlato trsno rumenico.

Ukrepe izvajajo letos, na denar bodo čakali do prihodnjega leta

Kmetijsko ministrstvo vinogradnikom za leto 2026 še ni izplačalo sredstev za izvajanje ukrepov proti zlati trsni rumenici. Minister Janez Cigler Kralj je razlog razkril ob odgovoru na poslansko vprašanje poslanca SDS Andreja Kosija, ki ga je zanimalo predvsem, kako namerava država pomagati štajerskim vinogradnikom in preprečiti nadaljnje opuščanje vinogradov.

Minister je pojasnil, da je prejšnja pravna podlaga veljala samo do leta 2025, zato ministrstvo pripravlja novo. Ob tem je potrdil, da izplačil letos ne bo, temveč naj bi država prihodnje leto izplačala sredstva za leti 2026 in 2027.

Za vinogradnike to pomeni precej neprijetno časovno neskladje. Ukrepe proti bolezni je treba izvajati takrat, ko se bolezen pojavlja in širi, ne leto pozneje, finančno pomoč države za letošnje ukrepanje pa bodo po ministrovih napovedih dobili šele leta 2027.

Zaplet je toliko bolj zanimiv, ker težava ni prišla nepričakovano. Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je ministrstvo že septembra 2025 pozvala k podaljšanju programa in financiranja ukrepov, saj se je bolezen kljub dotedanjim prizadevanjem še naprej širila. Zbornica je že takrat posebej opozarjala na Ljutomersko-ormoške gorice ter širjenje okužb proti Halozam, Srednjim Slovenskim goricam, Radgonskim goricam in Mariboru.

Ministrstvo je bilo na težavo opozorjeno že lani

Prav časovnica odpira vprašanje, zakaj je prišlo do vrzeli v financiranju. Iz uradnega odgovora ministrstva KGZS izhaja, da je ministrstvo pobudo za podaljšanje sistemskih ukrepov prejelo 10. septembra 2025. Zbornica je opozarjala, da tedanji program velja le za obdobje 2023–2025 ter da bi ga bilo treba zaradi nadaljnjega širjenja bolezni podaljšati.

Tudi država je imela jasne podatke o poslabševanju razmer. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin navaja, da je bil leta 2025 zabeležen velik porast okužb zlasti na Štajerskem, v Prekmurju, na Bizeljskem in v Beli krajini. Zlata trsna rumenica torej ob izteku starega programa ni bila problem, ki bi izgubljal pomen, ampak ravno nasprotno.

Na eUpravi je mogoče najti tudi predlog sprememb in dopolnitev uredbe o ukrepih za zatiranje in preprečevanje širjenja zlate trsne rumenice. Dokument je bil v postopku že 21. aprila letos, časovnica pa je predvidevala pripravo in sprejem v drugem četrtletju 2026. Kljub temu je minister zdaj pojasnil, da pravna podlaga, ki bi omogočila letošnja izplačila, ni bila pravočasno pripravljena.

Bolezni ni mogoče pozdraviti

Pri zlati trsni rumenici ne gre za manjšo težavo v vinogradu. Gre za neozdravljivo bolezen vinske trte, ki jo povzroča karantenska fitoplazma Grapevine flavescence dorée. Z okužene na zdravo trto jo prenaša ameriški škržatek, okužene rastline pa sčasoma propadejo. Pridelek se zmanjša, slabša je tudi njegova kakovost.

Ko je trta okužena, je vinogradnik ne more poškropiti ali zdraviti tako, da bi rastlina ozdravela. Širjenje bolezni je mogoče omejevati predvsem z odstranjevanjem okuženih trt ter zatiranjem ameriškega škržatka. Prav zato država od vinogradnikov zahteva dosledno izvajanje ukrepov, fitosanitarni inšpektorji pa tudi letos nadzorujejo, ali se predpisane obveznosti izvajajo. Ob ugotovljenih kršitvah lahko ukrepajo po zakonu o prekrških.

Tu nastane precej neprijetno protislovje: država od vinogradnikov upravičeno zahteva izvajanje ukrepov, saj brez njih bolezni ni mogoče zajeziti, hkrati pa jim za letošnje ukrepanje zaradi manjkajoče pravočasne pravne podlage letos ne bo izplačala predvidene pomoči.

Štajerska med najbolj prizadetimi območji

Za štajerske vinogradnike je položaj posebej občutljiv. Bolezen je bila v Sloveniji prvič potrjena leta 2005 pri Kopru, leta 2009 pa tudi na Štajerskem. V naslednjih letih se je razširila po različnih vinorodnih območjih države, leta 2021 pa je prišlo do večjega izbruha na Ljutomersko-ormoškem območju. Leta 2025 je država zaznala nov velik porast okužb.

Po današnjih navedbah je najbolj prizadeto širše ljutomersko-ormoško območje, bolezen pa je prisotna tudi drugod. Težavo dodatno povečujejo opuščeni vinogradi in stari nasadi. Če okužene trte v njih ostanejo, predstavljajo vir, iz katerega lahko ameriški škržatek bolezen prenaša naprej na zdrave vinograde.

Prav zato opozorila vinogradnikov niso samo vprašanje finančne pomoči posameznim pridelovalcem. Če se zaradi visokih stroškov, bolezni in nezadostne ekonomike še več vinogradnikov odloči za opustitev pridelave, lahko nastane začaran krog: več opuščenih vinogradov pomeni več težko nadzorovanih žarišč, ta pa lahko pomenijo dodatno nevarnost za sosednje aktivne vinograde.

Minister napoveduje novo delovno skupino in večletni načrt

Cigler Kralj zdaj napoveduje ustanovitev široke strokovne in operativne delovne skupine, v kateri naj bi sodelovali predstavniki državnih organov, inšpekcijskih in strokovnih služb, raziskovalci ter sami vinogradniki. Njena naloga bo priprava učinkovitejših rešitev za omejevanje širjenja bolezni.

Minister želi tudi večletni akcijski načrt, s katerim bi zmanjšali število novih okužb in dolgoročno zagotovili vzdržnost slovenskega vinogradništva. Posebno pozornost naj bi namenili najbolj prizadetim območjem. Ob tem je opozoril, da Slovenija ne sme dopustiti, da bi zaradi bolezni izgubila svojo vinogradniško tradicijo oziroma status vinorodne dežele.

Načrt je pomemben, vendar vinogradnikom ne rešuje neposrednega letošnjega problema. Stroški ukrepov nastajajo zdaj, bolezen se širi zdaj, denar za leto 2026 pa naj bi prišel šele leta 2027.

Zakaj je nastala enoletna luknja?

Prav to ostaja osrednje vprašanje zgodbe. Stari sistem financiranja je imel znan datum izteka. Država je vedela, da program velja le do konca leta 2025, KGZS jo je že septembra lani opozorila, da ga je treba podaljšati, uradni podatki pa so kazali velik porast okužb prav na nekaterih najpomembnejših slovenskih vinorodnih območjih. Predlog sprememb uredbe je bil v postopku že aprila letos.

Kljub temu smo oktobra pri položaju, ko minister vinogradnikom sporoča, da letošnjega izplačila ne bo.

Za pridelovalce na Štajerskem je zato napoved, da bodo sredstva dobili prihodnje leto, lahko le del odgovora. Drugi del je precej bolj neprijeten: zakaj ob vnaprej znanem izteku stare ureditve in ob že znanem širjenju neozdravljive bolezni država ni pravočasno zagotovila nove pravne podlage?

Zlata trsna rumenica namreč na birokracijo ne čaka.

Spletno uredništvo Toti Maribor