Slovenija med vodilnimi v EU po skoku porabe plina 2025
V letu 2025 se je Slovenija uvrstila med tri države Evropske unije z največjo rastjo porabe zemeljskega plina. Po podatkih Eurostata se je povpraševanje po plinu v EU povečalo za 2,5 odstotka, v Sloveniji pa kar za 10,3 odstotka. Ta skok je presegel le Hrvaška in Portugalska.
Čeprav Slovenija po absolutnih količinah ni med največjimi porabnicami, izstopa po hitrosti sprememb. Država, ki skoraj v celoti uvaža plin, s tem povečuje svojo izpostavljenost cenovnim nihanjem in razmeram na evropskem trgu.
Zakaj je poraba plina zrasla?
Rast porabe plina v Sloveniji je v veliki meri posledica nizke primerjalne osnove. Po podatkih Agencije za energijo je bila poraba plina v obdobju od aprila 2024 do marca 2025 še vedno za 6,4 odstotka nižja kot v referenčnem obdobju pred energetsko krizo. Obnavljanje porabe po takšnem padcu je običajno hitrejše. Plin v Sloveniji se uporablja predvsem za ogrevanje, industrijo in proizvodnjo toplote. V letu 2025 so se cene za gospodinjstva znižale na povprečno 85,7 evra za megavatno uro, kar je devet odstotkov manj kot leto prej. Za podjetja pa so se cene zvišale na 68,1 evra za megavatno uro, kar pomeni petodstotno rast v primerjavi z letom 2024. Slika je torej raznolika: gospodinjstva uživajo cenejši plin, podjetja pa dražjega, vendar je skupni rezultat višji odjem.
Vpliv vremena in cen energentov
Leto 2025 je bilo eno najtoplejših doslej, s temperaturnim odklonom 1,1 stopinje Celzija nad dolgoletnim povprečjem. Tako rast porabe plina ni posledica večje potrebe po ogrevanju. Verjetneje gre za povrnitev porabe po kriznem obdobju in specifikah načina rabe. Energetski trg je v lanskem letu kazal različne trende. Plin za gospodinjstva se je pocenil, za podjetja podražil. Električna energija se je pocenila za obe skupini – za gospodinjstva za štiri odstotke in za negospodinjske odjemalce za 13 odstotkov. Tudi naftni derivati so bili nekoliko cenejši, pri čemer se je cena bencina znižala za 2,5 odstotka, dizla za en odstotek, kurilnega olja za 2,5 odstotka in avtoplina za pol odstotka. Pri porabi drugih energentov ni bilo enotnega trenda. Električna energija je zabeležila rahlo povečanje porabe, predvsem zaradi večje gospodarske aktivnosti in širše rabe električnih naprav, vendar je bila rast zmerna. Tekoča goriva so ostala stabilna, saj so višje cene v preteklih letih že spodbudile varčevanje in učinkovitejšo rabo.
Kritična odvisnost od uvoza
Slovenija nima lastnih virov zemeljskega plina, kar pomeni popolno odvisnost od uvoza. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije so domači viri leta 2025 pokrili 48 odstotkov vseh energetskih potreb, preostanek pa je bil uvoz. Tako rast porabe plina ni zgolj statistični podatek, temveč pomeni večjo občutljivost na cene, dobavne poti in politične odločitve na ravni EU. Evropski trg se še vedno prilagaja razmeram po zmanjšanju uvoza iz Rusije. Delež ruskega plina iz plinovodov je padel z okoli 40 odstotkov leta 2021 na približno šest odstotkov leta 2025. Skupaj z utekočinjenim plinom Rusija predstavlja okoli 12 odstotkov uvoza, EU pa načrtuje popolno opustitev ruskega plina do leta 2027. V Evropski uniji se je povpraševanje po zemeljskem plinu leta 2025 povečalo za 2,5 odstotka, kar pomeni večjo odvisnost od globalnega trga utekočinjenega plina ter dobav iz Norveške in Severne Afrike. Slovenija je kot majhen uvoznik neposredno vpeta v ta sistem.
Pritisk na električni sistem
Energetsko sliko dodatno zapleta elektrika. Leta 2025 se je domača proizvodnja zmanjšala za 11 odstotkov, predvsem zaradi slabše hidrologije in manjše proizvodnje termoelektrarn. Slovenija je z lastnimi viri pokrila 82,8 odstotka potreb končnih odjemalcev z vključenimi izgubami, razliko v višini 2.279 GWh pa je morala zagotoviti z uvozom. Čeprav plin ni neposredno nadomestil izpada elektrike, oba podatka kažeta na isto značilnost sistema: visoko občutljivost na zunanje dejavnike.
Podatki za leto 2025 jasno kažejo, da je Slovenija izstopala po rasti porabe plina, čeprav je bilo leto nadpovprečno toplo in so se nekateri energenti pocenili. Rast ni posledica enega samega dejavnika, temveč kombinacije nizke izhodiščne ravni, cenovnih gibanj in načina rabe. Ključno vprašanje ostaja, kaj to pomeni za prihodnost. Dokler bo Slovenija pri plinu popolnoma odvisna od uvoza, bo vsak takšen premik pomenil večjo izpostavljenost tveganjem, ne glede na to, ali gre za začasen odboj ali začetek novega trenda.
Spletno uredništvo
