Nemčija v krizi: 124.000 delavcev lani izgubilo službo
Nemčija se sooča s pomembnimi gospodarskimi izzivi, saj je lani brez dela ostalo kar 124.000 delavcev, predvsem zaradi upada v avtomobilski industriji. Po podatkih, ki jih je objavila svetovalna hiša Ernst & Young (EY), je število zaposlenih v nemški industriji padlo za 2,3 odstotka, kar pomeni, da je konec leta 2025 v industriji delalo približno 5,38 milijona ljudi. Ta številka kaže na dvakrat večji padec zaposlenosti v primerjavi z letom 2024.
Avtomobilska industrija je bila najhuje prizadeta, saj je izgubila približno 50.000 delovnih mest. Poleg tega sta tudi kemijska in farmacevtska panoga izgubili skupno dva tisoč delovnih mest. Jan Brorhilker, generalni direktor EY, je ob objavi teh podatkov opozoril, da je “nemška industrija v globoki krizi”. Prihodki industrije so se od leta 2023 zmanjšali za skoraj pet odstotkov, in le močno okrevanje bi lahko preprečilo nadaljnjo izgubo delovnih mest.
V letu 2025 so prihodki padli za 1,1 odstotka. Trend negativnega poslovanja se je nadaljeval tudi v zadnjem četrtletju. Avtomobilska, tekstilna in papirna panoga so beležile negativne rezultate, medtem ko sta kovinski in elektrotehnični sektor kljubovala trendu z rahlo rastjo. Od leta 2019 se je število zaposlenih v nemški industriji zmanjšalo za približno 266.000 delovnih mest, kar predstavlja petodstotni padec. Samo avtomobilska panoga je v tem obdobju izgubila 111.000 delovnih mest.
Letos blaga rast
Kljub splošnemu negativnemu trendu so kemijski in farmacevtski sektor ter elektrotehnični sektor zabeležili skromno rast števila zaposlenih, in sicer za tri oziroma dva odstotka. Vendar pa se pričakuje, da bo industrija zaradi šibkih naročil in intenzivne konkurence tudi v letu 2026 nadaljevala z ukinjanjem delovnih mest. Število stečajev narašča, še posebej med dobavitelji avtomobilske opreme. Brorhilker dodaja, da proizvajalci avtomobilov vedno bolj selijo proizvodnjo, raziskave in razvoj v tujino.
Ekonomisti napovedujejo, da bo nemško gospodarstvo po večletni stagnaciji letos zraslo za približno en odstotek. Kljub temu bo trajalo nekaj časa, da se ta rast odrazi v poslovanju podjetij. Polno okrevanje se pričakuje šele v letu 2027, ko naj bi se začel čutiti vpliv povečane državne porabe za vojsko in infrastrukturo.
Spletno uredništvo
