Predsednica republike Nataša Pirc Musar je odločno zavrnila navedbe Jelka Kacina, ki je v nedeljskem intervjuju za Siol.net kritiziral njeno odločitev, da se ni udeležila državne proslave ob dnevu suverenosti v Kopru. Kacin ji je med drugim očital, da je namesto proslave raje obiskala prireditev kmečkih žena v Posavju, predsednica pa odgovarja, da gre za neresnično predstavitev dogodkov. Obenem vztraja pri svoji kritiki neprimernega besedišča na račun sodstva in opozarja na težave pri organizaciji državnih proslav.
Spor tako presega vprašanje ene odsotnosti in odpira širšo razpravo o spoštovanju državnih institucij, zgodovinskem pomenu osamosvojitve in političnih sporočilih državnih slovesnosti.
Kacinova kritika sprožila odločen odziv predsednice
Nedeljski intervju z nekdanjim obrambnim ministrom, poslancem in evropskim poslancem Jelkom Kacinom, ki ga je za Siol.net pripravil novinar Peter Jančič, je sprožil odziv iz urada predsednice republike. Kacin je v pogovoru spregovoril o svoji zdravstveni rehabilitaciji po poškodbi kolka, slovenski osamosvojitvi, političnih razmerah in tudi zapletih ob letošnji državni proslavi ob dnevu suverenosti.
Pri tem se je dotaknil odločitve Nataše Pirc Musar, da se proslave v Kopru ni udeležila. Ocenil je, da si je predsednica težave povzročila sama, in njeno odsotnost povezal z udeležbo na prireditvi kmečkih žena v Posavju. S tem je ustvaril vtis, da je predsednica namesto državne slovesnosti izbrala drug, manj pomemben dogodek.
Predsedničin urad se je še isti dan odzval s pisnim pojasnilom, ki ga je na uredništvo Siol.net naslovila vodja službe za odnose z javnostmi Vesna Drole. V njem so izrecno zavrnili dve Kacinovi navedbi in opozorili, da takšno predstavljanje dogodkov ne ustreza dejanskemu poteku predsedničinih obveznosti in njenim javnim izjavam.
Pojasnilo je bilo naslovljeno neposredno na avtorja intervjuja Petra Jančiča, predsedničin urad pa je zahteval njegovo objavo zaradi objektivnega obveščanja javnosti. Siol.net je odziv objavil v celoti.
Je predsednica res dala prednost prireditvi kmetic pred državno proslavo?
Eno osrednjih vprašanj spora je predsedničina udeležba na prireditvi v Brežicah. Kacin je v intervjuju njeno odločitev predstavil kot izbiro med državno proslavo in dogodkom kmečkih žena, vendar predsedničin urad takšno razlago zavrača.
Kot so pojasnili, je imela Nataša Pirc Musar vnaprej potrjeno udeležbo na obeh dogodkih. Najprej bi se morala udeležiti državne proslave ob dnevu suverenosti v Kopru, pozneje pa še prireditve ob 50-letnici Društva kmetic Brežice in 20-letnici razstave bizeljskega ajdovega kolača.
Dogodka nista potekala istočasno, zato med njima po navedbah predsedničinega urada ni bilo treba izbirati. Udeležba v Brežicah je bila načrtovana neodvisno od državne proslave in bi jo predsednica opravila tudi, če bi se pred tem udeležila slovesnosti v Kopru.
Ko je odpovedala udeležbo na državni proslavi, je tako ostala pri že dogovorjeni obveznosti v Brežicah. Predsedničin urad poudarja, da prireditev kmetic nikakor ni bila nadomestilo za državno slovesnost, zato Kacinovo predstavitev dogodkov označuje za napačno.
Ob tem je pomembno tudi, da je šlo za jubilejno prireditev lokalnega društva, ki ohranja kulturno in kulinarično dediščino. Predsedničina udeležba na takšnem dogodku sama po sebi ni v nasprotju s spoštovanjem državnih praznikov, ključno vprašanje pa ostaja razlog, zaradi katerega je odpovedala prihod na državno proslavo.
V ospredju spora tudi izjave o sodstvu in »deratizaciji«
Drugi del predsedničinega odziva se nanaša na njeno kritiko izrazov, uporabljenih na račun sodne veje oblasti. Kacin je v intervjuju po njenem razumevanju napačno predstavil, kaj je očitala organizatorjem državne proslave.
Predsednica namreč ni trdila, da predstavniki pravosodja niso bili povabljeni na državno slovesnost. Njeno opozorilo je bilo usmerjeno v izjave predstavnika vladnega urada, ki je v povezavi s sodstvom uporabil izraz »deratizacija«.
Takšno besedišče je predsednica označila za nesprejemljivo. Po njenem prepričanju gre za način izražanja, ki presega običajno politično kritiko delovanja sodstva in posega v spoštovanje ene od treh vej oblasti.
Iz predsedničine izjave, na katero se sklicuje njen urad, izhaja jasno stališče, da sodnikov ni dopustno obravnavati kot škodljivcev, sodstva pa kot sovražnika, ki ga je treba odstraniti. Opozorila je, da lahko takšna retorika spodkopava zaupanje v neodvisnost sodne veje oblasti in temelje pravne države.
Prav tu se spor med predsednico in Kacinom premakne z vprašanja protokola na bistveno širšo raven. Ne gre več samo za to, kdo se je udeležil državne proslave, temveč tudi za vprašanje, kakšno besedišče je primerno za predstavnike državnih institucij in kje je meja med ostro politično kritiko ter napadom na neodvisnost sodstva.
Dan suverenosti in različni pogledi na osamosvojitev
Dan suverenosti, ki ga Slovenija praznuje 25. oktobra, zaznamuje odhod zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade s slovenskega ozemlja leta 1991. Gre za pomemben mejnik v procesu slovenske osamosvojitve, saj je Slovenija po razglasitvi samostojnosti in desetdnevni vojni dosegla tudi umik vojske nekdanje skupne države.
Jelko Kacin je bil v času osamosvajanja eden od vidnejših predstavnikov slovenskega političnega in obrambnega vodstva. V nedeljskem intervjuju je poudaril, da je odhod JLA pomenil tudi osvoboditev Slovenije od vojaške strukture, ki je imela v nekdanji Jugoslaviji poseben politični in institucionalni položaj.
Po njegovem razumevanju dogodkov je bil umik jugoslovanske vojske odločilen korak pri vzpostavitvi dejanske slovenske suverenosti. Ob tem je opozoril na zahtevnost takratnih razmer in nevarnosti, s katerimi so se slovenske oblasti soočale tudi v zadnjih dneh pred dokončnim odhodom JLA.
Vprašanje, kako zgodovinski pomen tega dogodka predstaviti na državni proslavi, je zato občutljivo. Državne slovesnosti niso zgolj kulturni dogodki, temveč tudi priložnost, ko država javno izraža svoj odnos do zgodovine, ustavnih vrednot in ljudi, ki so sodelovali pri njenem nastanku.
Prav zaradi te simbolne teže lahko razlike v razumevanju zgodovinskih dogodkov, izbiri govorcev in vsebini proslav hitro prerastejo v politične spore.
Predsednica zavrača očitke o nespoštovanju osamosvojitve
V odzivu na Kacinove navedbe je predsedničin urad posebej poudaril, da Nataša Pirc Musar spoštuje vse, ki so prispevali k slovenski osamosvojitvi in suverenosti. Kot dokaz navaja njeno udeležbo na številnih slovesnostih, povezanih s spominom na dogodke iz leta 1991.
Letos se je med drugim udeležila državne proslave ob dnevu državnosti, kot slavnostna govornica pa je nastopila tudi na slovesnosti ob 35. obletnici obrambe mejnega prehoda Šentilj. Udeležila se je še slovesnosti ob 35. obletnici samostojnosti Republike Slovenije in bitke na Medvedjeku.
S temi navedbami želi predsedničin urad zavrniti razlago, da bi bila njena odsotnost na eni državni proslavi izraz nespoštovanja osamosvojitvenih dogodkov ali ljudi, ki so pri njih sodelovali.
Predsednica vztraja, da je njeno odločitev treba razumeti v okviru konkretnih okoliščin organizacije proslave, ne pa kot splošno stališče do dneva suverenosti. Njena kritika je usmerjena predvsem v način odločanja in sporočila, povezana s pripravo državnih slovesnosti.
Takšno pojasnilo sicer ne odpravlja vseh vprašanj o primernosti predsedničine odsotnosti, vendar jasno kaže, da zavrača Kacinovo razlago njenih motivov.
Opozorilo tudi organizatorjem državnih proslav
Predsedničin odziv se ne konča pri zavrnitvi Kacinovih navedb. V zaključku uradnega pojasnila je opozorila tudi na način organizacije državnih proslav in sprejemanja odločitev v koordinacijskem odboru, ki sodeluje pri njihovi pripravi.
Po njenem stališču bi bilo treba zagotoviti doslednejše spoštovanje strokovnih standardov ter pri končnih odločitvah upoštevati stališča vseh sodelujočih v Koordinacijskem odboru za državne proslave in prireditve.
S tem je predsednica odprla vprašanje, kako se usklajujejo različni pogledi na vsebino državnih slovesnosti in kakšno težo imajo pri odločanju strokovna mnenja ter stališča predstavnikov različnih institucij.
Državne proslave so namenjene širši javnosti in naj bi povezovale državljane ob dogodkih skupnega zgodovinskega pomena. Kadar postanejo predmet ostrih političnih nesoglasij, lahko njihovo osrednje sporočilo zasenčijo razprave o organizatorjih, protokolu in političnih razlikah.
Predsedničino opozorilo zato sega dlje od letošnje proslave v Kopru. Nanaša se tudi na prihodnjo organizacijo državnih slovesnosti in na vprašanje, kako zagotoviti, da bodo predstavljale skupne državne vrednote, ne pa dodatnega razloga za politične obračune.
Kacin in predsednica ostajata vsak pri svoji razlagi
Nedeljski intervju in predsedničin odgovor razkrivata različna pogleda na dogajanje ob dnevu suverenosti. Kacin je kritičen do odločitve predsednice, da se državne proslave ni udeležila, in njeno odsotnost razume kot njeno lastno politično odgovornost.
Nataša Pirc Musar medtem zavrača navedbe o izbiri med državno slovesnostjo in prireditvijo v Posavju ter poudarja, da je bila njena kritika povezana z nesprejemljivim besediščem na račun sodstva in načinom organizacije proslave.
Iz njenega odziva je razvidno, da pri svojem stališču vztraja in da od organizatorjev pričakuje drugačen pristop pri pripravi prihodnjih državnih slovesnosti.
Ob tem ostaja pomembno razlikovanje med politično oceno in preverljivimi dejstvi. Kacin ima pravico kritizirati predsedničino odločitev, predsednica pa ima pravico pojasniti svoje razloge in opozoriti na napačno predstavljene okoliščine. Javna razprava je lahko vsebinska le, če temelji na pravilnem povzemanju izjav in dejanskega poteka dogodkov.
Spor med Jelkom Kacinom in Natašo Pirc Musar je tako prerasel vprašanje ene državne proslave. V njegovem ozadju so različna razumevanja osamosvojitvene zgodovine, spoštovanja državnih institucij in odgovornosti pri organizaciji slovesnosti. Predsednica je Kacinove navedbe odločno zavrnila, njeno sporočilo pa je jasno: kritika je legitimna, vendar mora temeljiti na dejstvih.
Spletno uredništvo
