Mislite, da pravilno ločujete odpadke? Te napake v gospodinjstvih so pogostejše, kot si predstavljate
Plastenka v zabojnik za embalažo, časopis med papir, steklenica med steklo. Na prvi pogled je ločevanje odpadkov preprosto, toda prav pri vsakodnevnih opravilih se pogosto pojavijo dileme. Kam odložiti mastno škatlo od pice, razbit kozarec, uporabljene papirnate robčke ali prazno embalažo čistila?
Napačno odloženi odpadki lahko otežijo nadaljnjo predelavo in zmanjšajo kakovost zbranih materialov.
V Marjetici Koper ob 70-letnici delovanja opozarjajo, da se odgovorno ravnanje z odpadki začne že doma, pri navadah, ki jim pogosto ne namenjamo veliko pozornosti.
Pravilno ločevanje se začne že v kuhinji
V slovenskih gospodinjstvih vsak dan nastajajo različne vrste odpadkov, od embalaže živil in pijač do papirja, ostankov hrane ter izdelkov, ki jih ni več mogoče uporabljati. Če jih pravilno ločimo že ob nastanku, omogočimo učinkovitejše zbiranje in nadaljnjo obdelavo. Nasprotno pa lahko nepravilno odloženi materiali onesnažijo druge odpadke in otežijo njihovo recikliranje.
Pomembno je razumeti, da ločevanje odpadkov ni samo vprašanje urejenosti domačega gospodinjstva. Papir, steklo, kovine in nekatere vrste plastike so lahko dragocene sekundarne surovine, ki jih je mogoče ponovno uporabiti v proizvodnji. S tem se zmanjšuje potreba po pridobivanju novih surovin, pri posameznih materialih pa tudi poraba energije in vpliv na okolje.
V Marjetici Koper poudarjajo, da lahko že majhne spremembe vsakodnevnih navad prispevajo k boljšemu ravnanju z odpadki. Podjetje, ki letos zaznamuje 70 let delovanja, ob tej priložnosti posebej izpostavlja odgovornost gospodinjstev in pomen sodelovanja prebivalcev pri ločenem zbiranju.
Na območju Mestne občine Koper in Občine Ankaran je organizirano ločeno zbiranje papirja in kartona, steklene embalaže, mešane embalaže, bioloških odpadkov in preostanka komunalnih odpadkov. Posamezne vrste odpadkov se zbirajo v namenskih zabojnikih, na ekoloških otokih ali v zbirnih centrih.
Papir ni vedno primeren za zabojnik za papir
Med najpogostejšimi napakami pri ločevanju je prepričanje, da lahko vsak izdelek iz papirja odložimo med papir in karton. V resnici je pomembno, ali je material čist in primeren za nadaljnjo predelavo.
Med papir sodijo časopisi, revije, zvezki, pisarniški papir, papirnate vrečke ter čista kartonska embalaža. Večje kartonske škatle je priporočljivo pred odlaganjem sploščiti, saj tako zavzamejo manj prostora v zabojniku. Kadar je mogoče, je smiselno odstraniti tudi plastične dele, lepilne trakove in druge materiale, ki ne sodijo med papir.
Težave nastanejo pri umazanem ali mastnem papirju. Takšni materiali lahko otežijo recikliranje, saj maščobe in ostanki hrane zmanjšujejo kakovost papirnih vlaken. Posebej značilen primer je kartonska škatla od pice. Če je njen pokrov čist, ga lahko ločimo in odložimo med papir, mastni del pa je treba odstraniti ter odložiti skladno z navodili lokalnega komunalnega podjetja.
Tudi uporabljeni papirnati robčki in serviete praviloma ne sodijo med papir za recikliranje. Marjetica Koper jih v svojih navodilih uvršča med biološko razgradljive odpadke. Drugače je pri povoščenem papirju in materialih s plastičnimi premazi, ki jih ni mogoče reciklirati skupaj z običajnim papirjem.
Plastenke, pločevinke in embalaža: Pomembno je, kaj odlagamo
Plastična in kovinska embalaža predstavlja velik del vsakodnevnih gospodinjskih odpadkov. Mednjo sodijo plastenke pijač, embalaža čistil in pralnih sredstev, pločevinke hrane in pijač, plastični lončki, vrečke ter sestavljena embalaža za mleko in sokove.
Pri odlaganju je pomembno, da je embalaža prazna. Če vsebuje ostanke hrane ali drugih snovi, lahko onesnaži preostale zbrane materiale. Močno umazano embalažo je zato smiselno izprazniti in po potrebi na hitro sprati, pri čemer se izogibamo nepotrebni porabi vode.
Marjetica Koper svetuje tudi stiskanje embalaže, saj tako zavzame manj prostora v zabojnikih in med prevozom. To je še posebej koristno pri plastenkah in drugi votli embalaži, ki lahko kljub majhni teži zavzame veliko prostora.
Vendar vsak plastičen predmet še ni odpadna embalaža. Polomljena plastična igrača, star kuhinjski pripomoček ali drug izdelek iz plastike ne sodi samodejno v zabojnik za mešano embalažo. Pri takšnih izdelkih je treba upoštevati navodila komunalnega podjetja, saj se lahko zbirajo med drugimi vrstami odpadkov ali v zbirnem centru.
Posebno pozornost zahtevajo tudi posode z ostanki nevarnih snovi. Embalaže, ki še vsebuje nevarne kemikalije, ne smemo odlagati skupaj z običajno embalažo, temveč jo je treba oddati na za to predvidenem mestu.
Steklenica in razbit kozarec nista vedno enak odpadek
Steklo je material, ki ga je mogoče zelo učinkovito reciklirati, vendar je pri zbiranju pomembno razlikovati med stekleno embalažo in drugimi steklenimi izdelki.
Med stekleno embalažo sodijo prazne steklenice pijač, kozarci za vlaganje, steklena embalaža živil in kozmetičnih izdelkov ter druga ustrezna embalaža. Pred odlaganjem mora biti izpraznjena, po potrebi pa tudi očiščena ostankov vsebine.
V zabojnik za stekleno embalažo pa ne sodijo ogledala, okensko steklo, porcelan, keramika, kristalni kozarci, žarnice in podobni izdelki. Čeprav so nekateri na videz podobni običajnemu steklu, imajo lahko drugačno sestavo ali zahtevajo posebne postopke predelave.
To pomeni, da razbita steklenica in razbit keramični krožnik ne sodita na isto mesto. Prav tako je pomembno, da med stekleno embalažo ne odlagamo kozarcev iz posebnega toplotno odpornega stekla, saj lahko takšni materiali motijo nadaljnjo predelavo.
Pri razbitem steklu je treba poskrbeti tudi za varnost. Ostre robove je treba previdno odstraniti, da pri odlaganju ne pride do poškodb. Za večje količine ali posebne vrste stekla je ustreznejša oddaja v zbirnem centru.
Biološki odpadki: Največja napaka je lahko plastična vrečka
Ostanki sadja in zelenjave, kavna usedlina, jajčne lupine, ovenelo cvetje in drugi biološko razgradljivi odpadki sodijo v namensko zbiranje, kjer se lahko uporabijo za nadaljnjo predelavo, denimo kompostiranje.
Toda prav pri bioloških odpadkih se pogosto pojavlja napaka, ki lahko oteži celoten postopek. Nekatera gospodinjstva jih namreč odlagajo v običajnih plastičnih vrečkah. Te se v procesu kompostiranja ne razgradijo na enak način kot biološki material in zato predstavljajo neželeno primes.
Marjetica Koper svetuje uporabo papirnatih ali ustreznih kompostabilnih vrečk, biološke odpadke pa je mogoče zaviti tudi v časopisni papir. Pomembno je, da uporabljena vrečka ustreza zahtevam za zbiranje bioloških odpadkov, saj oznaka, da je izdelek okolju prijazen, sama po sebi še ne pomeni, da je primeren za kompostiranje.
Med biološke odpadke na območju koprske komunale sodijo tudi manjše količine vrtnih odpadkov, kot so trava, listje, ovenele rastline in drobni ostanki zelenega reza. Za večje količine vejevja in drugega zelenega odpada so primernejši zbirni centri oziroma drugi organizirani načini oddaje.
Pravilno ločevanje bioloških odpadkov je pomembno tudi zato, ker ostanki hrane v zabojnikih za mešane komunalne odpadke povečujejo količino materiala, ki bi ga bilo mogoče obdelati drugače.
Baterije, zdravila in elektronske naprave zahtevajo posebno ravnanje
Poleg vsakodnevne embalaže v gospodinjstvih nastajajo tudi odpadki, ki jih ne smemo odložiti v običajne zabojnike. Mednje sodijo baterije, odpadna zdravila, nekatera čistila, barve, laki, elektronske naprave in drugi izdelki, ki lahko vsebujejo nevarne ali za okolje škodljive snovi.
Takšne odpadke je treba zbirati ločeno, saj lahko ob nepravilnem ravnanju predstavljajo tveganje za okolje in zdravje ljudi. Posebej pomembno je, da baterij in elektronskih naprav ne odlagamo med mešane komunalne odpadke. Vsebujejo namreč materiale, ki zahtevajo posebne postopke obdelave, nekatere njihove sestavine pa je mogoče tudi ponovno uporabiti.
Na območju Kopra in Ankarana Marjetica Koper omogoča oddajo različnih vrst odpadkov v zbirnih centrih, nevarne odpadke pa zbira tudi v organiziranih akcijah na terenu. Občani lahko tako izdelke, ki ne sodijo v običajne zabojnike, oddajo na način, ki omogoča varnejšo nadaljnjo obdelavo.
Posebno skupino predstavljajo tudi kosovni odpadki, kot so odsluženo pohištvo in večji gospodinjski predmeti. Marjetica omogoča njihovo oddajo v zbirnih centrih ter organiziran odvoz po naročilu, zato jih ni treba puščati ob zabojnikih ali na ekoloških otokih.
Otroci pogosto postanejo najboljši učitelji odraslih
Navade ločevanja odpadkov se pogosto oblikujejo že v otroštvu. Otroci se z odgovornim ravnanjem z odpadki srečujejo v vrtcih in šolah, kjer spoznavajo pomen varovanja okolja, ponovne uporabe materialov in zmanjševanja količine odpadkov.
Znanje nato prenašajo tudi v domače okolje. Marsikateri otrok starše opozori, da plastenka ne sodi med mešane odpadke ali da je treba papir odložiti ločeno. Tako lahko najmlajši pomembno prispevajo k oblikovanju navad celotne družine.
Toda za dolgoročne spremembe ni dovolj zgolj poznavanje pravil. Pomembno je, da imajo gospodinjstva urejen in praktičen način zbiranja odpadkov. Že nekaj ločenih posod v kuhinji ali shrambi lahko močno olajša vsakodnevno razvrščanje, saj odpadkov ni treba naknadno prebirati.
Prav tako je koristno, da se družinski člani dogovorijo, kdo bo skrbel za praznjenje posameznih posod in odnašanje odpadkov. Ko ločevanje postane del običajne rutine, praviloma ne zahteva veliko dodatnega časa.
Pomemben korak je tudi zmanjševanje količine odpadkov. Ponovna uporaba nakupovalnih vrečk, izbira izdelkov z manj embalaže, premišljeno nakupovanje hrane in popravljanje uporabnih predmetov lahko zmanjšajo količino materiala, ki ga je treba sploh odložiti.
Marjetica Koper ob 70-letnici poudarja sodelovanje s prebivalci
Komunalno podjetje Marjetica Koper letos zaznamuje 70 let delovanja. Ob obletnici posebej izpostavlja pomen sodelovanja s prebivalci, saj uspešnost sistema ravnanja z odpadki ni odvisna samo od organiziranega odvoza, temveč tudi od tega, kako ljudje odpadke ločujejo doma.
Na območju Mestne občine Koper in Občine Ankaran so gospodinjstvom na voljo ekološki otoki, individualni zabojniki in zbirni centri. Podjetje ima urejeno tudi ločeno zbiranje posameznih vrst odpadkov, ki jih ni mogoče odlagati v običajne zabojnike.
Za prebivalce sta pomembna zbirna centra na Serminu in v Dvorih pri Svetem Antonu, kjer lahko v času obratovanja oddajo različne vrste odpadkov, vključno z nekaterimi kosovnimi in posebnimi odpadki iz gospodinjstev.
Pri uporabi zabojnikov je treba upoštevati njihove oznake, saj barve niso povsod enake. Na območju Marjetice Koper so zabojniki za papir lahko zeleni z rdečim pokrovom, zabojniki za embalažo pa zeleni z rumenim pokrovom ali povsem rumeni. Zato je pomembnejša oznaka vrste odpadka kot zgolj barva celotnega zabojnika.
Prav dosledno ločevanje je eden ključnih pogojev za to, da se zbrani materiali lahko učinkovito predelajo. Če so odpadki nepravilno razvrščeni ali onesnaženi, je nadaljnja obdelava zahtevnejša, del materialov pa lahko izgubi možnost kakovostnega recikliranja.
Majhne navade doma imajo lahko velik učinek
Odgovorno ravnanje z odpadki ne zahteva velikih sprememb življenjskega sloga. Začne se lahko z nekaj preprostimi odločitvami: prazno embalažo odložimo na pravo mesto, kartonsko škatlo sploščimo, biološke odpadke zbiramo brez običajnih plastičnih vrečk, baterije in zdravila pa oddamo ločeno.
Takšna dejanja so na ravni posameznega gospodinjstva morda videti nepomembna, vendar imajo v širšem sistemu ravnanja z odpadki pomembno vlogo. Kakovostno ločeni materiali omogočajo učinkovitejšo predelavo, zmanjšujejo potrebo po novih surovinah in prispevajo k bolj urejenemu okolju.
Pri tem ni pomembno le, koliko odpadkov ločimo, temveč predvsem, kako pravilno to storimo. Napačno odloženi materiali lahko povzročijo dodatno delo, zmanjšajo kakovost zbranih surovin in otežijo nadaljnje postopke recikliranja.
Najboljši odpadek je tisti, ki sploh ne nastane. Kadar pa se mu ne moremo izogniti, je pravilno ločevanje eden najpreprostejših načinov, kako lahko vsakodnevno prispevamo k odgovornejšemu ravnanju z okoljem.
