Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides je pred časom vložil zahtevo za presojo ustavnosti več členov zakona o zdravstveni dejavnosti, ki omejujejo pravico zdravnikov do dela pri drugem delodajalcu ali zasebniku. Kljub prizadevanjem sindikata je ustavno sodišče v večini primerov zahteve zavrglo, kar je sprožilo reakcije tako med zdravniki kot v širši javnosti. Odločitev sodišča, ki je bila objavljena aprila 2026, je prinesla mešane občutke med akterji v zdravstvenem sistemu in širše.
Sindikat Fides je izpodbijal člene zakona, ki se nanašajo na omejitve dela zdravnikov zunaj javnega sistema. Členi 51.a, 53, 53.b, 53.c in 53.d zakona določajo pogoje za vključevanje zdravstvenih delavcev v neprekinjeno zdravstveno varstvo, ločujejo javno in zasebno zdravstvo ter omejujejo možnosti zdravnikov za delo pri drugih delodajalcih. Poleg tega so zahtevali presojo ustavnosti določb, ki opredeljujejo pogoje za pridobitev dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti in mrežo javne zdravstvene službe.
Odločitev ustavnega sodišča
Ustavno sodišče je s soglasno odločitvijo zavrglo zahtevo za presojo ustavnosti več členov, vključno z nekaterimi, ki se nanašajo na pogoje za delo zdravnikov. V primeru členov 51.a in 53 pa so sodniki odločili s sedmimi glasovi proti dvema, pri čemer sta proti glasovala sodnika Primož Gorkič in Rok Svetlič. Sodišče ni odločalo o ponovnem predlogu za začasno zadržanje izpodbijanih določb in ni presojalo pogoja reprezentativnosti predlagatelja.
Delna ugoditev zahtevam Fidesa
Čeprav je bilo večino zahtev zavrženih, je ustavno sodišče delno ugodilo sindikatu Fides. Sodišče je ugotovilo, da so določeni deli zakona o zdravniški službi, ki širijo obseg storitev, ki jih morajo zdravniki opravljati med stavko, v neskladju z ustavo. Sodišče je izpostavilo, da tri točke člena, ki opredeljujejo zdravstvene storitve v času stavke, posegajo v pravico do stavke. Posebej je bilo izpostavljeno, da ni mogoče dati prednosti varstvu premoženjskih interesov posameznika pred pravico do stavke.
Vpliv na zdravniško stavko
Odločitev sodišča se nanaša na zgodovinsko zdravniško stavko, ki jo je januarja 2024 začel sindikat Fides. Stavka, najdaljša v zgodovini Slovenije, je bila usmerjena proti omejevanju pravic zdravnikov in je vključevala umik soglasij za nadurno delo. Vlada je z novelo zakona o zdravniški službi poskušala razširiti seznam storitev, ki jih morajo zdravniki izvajati med stavko, kar je sodišče ocenilo kot neskladno z ustavo.
Reakcije in nadaljnji koraki
Ustavno sodišče je naložilo državnemu zboru, da v roku enega leta odpravi ugotovljene protiustavnosti. Na ministrstvu za zdravje so odločitev sprejeli kot potrditev prizadevanj za zaščito pacientov, vendar bodo upoštevali usmeritve sodišča za morebitne izboljšave zakonodaje. Fides pa meni, da odločba predstavlja priložnost za rešitev vprašanj v zdravstvu z dialogom in spoštovanjem ustave.
Na koncu ostaja odprto vprašanje, kako bo država v prihodnje uravnotežila pravice zdravnikov in potrebe pacientov ter zagotovila stabilnost zdravstvenega sistema.
Spletno uredništvo
