Petrol izvaja protestno “monopolno igro”: zapiranje črpalk za eno uro – resnični motiv? Ko privilegiji niso več dovolj za njihove apetite!
Družba Petrol danes za eno uro protestno zapira vse bencinske servise izven avtocest – v času, ko je gorivo ključno za delovanje države, podjetij in ljudi. V ozadju te poteze ni skrb za potrošnika, ampak odkrito nasprotovanje vladni odločitvi, da po več letih prostega oblikovanja cen tudi na avtocestah uvede enotno regulacijo cen goriv.
5 PRED 12 SO PROTEST PREKLICALI!!
Gre za potezo, ki jo lahko razumemo kot izsiljevanje – država želi poenotiti cene za vse državljane, družba Petrol pa to razume kot napad na svoj dobiček. In ta dobiček ni majhen.
V prvem četrtletju letos je Petrol beležil 62 milijonov evrov čistega dobička, v celotnem letu 2024 pa kar 145,9 milijona evrov. Ob tem se lastnikom obetajo rekordne dividende: 2,10 evra bruto na delnico, kar pomeni 74 milijonov evrov izplačil.
Uprava podjetja, ki zdaj trdi, da zaradi regulacije ne more več poslovati rentabilno, si je lani izplačala kar 2,2 milijona evrov bruto plač. Posamezni člani uprave so prejeli okoli 400 tisoč evrov bruto na leto, nadzorni svet pa dodatnih 333 tisoč evrov. Novi člani uprave, ki so položaje zasedli šele novembra, so do konca leta zaslužili že več kot 80 tisoč evrov.
Kljub tej finančni kondiciji in vodilnim prejemkom se je Petrol odločil, da bo s simbolično, a zelo zgovorno potezo – eno uro dolgim zaprtjem črpalk – pokazal mišice vladi in hkrati kaznoval uporabnike. Hkrati nadaljuje z zapiranjem tako imenovanih “nerentabilnih” črpalk po državi, pri čemer ne gre za nov pojav, temveč za načrtno krčenje mreže, ki predvsem prizadene prebivalce ruralnih območij.
Uradno Petrol trdi, da z regulirano maržo ne pokrije več stroškov dela, logistike in vzdrževanja. A ni mogoče prezreti, da je taista marža – približno sedem odstotkov – med najnižjimi v Evropi in da večino končne cene goriva predstavljajo trošarine, ki so enake za vse. In vendar uprava Petrola z rekordnimi plačami ne okleva, ko gre za delitev dobičkov – očitno so stroški previsoki le takrat, ko ne zadostijo njihovim apetitom.
Ob vsem tem se zastavlja ključno vprašanje: kdo bo kril stroške in škodo, ki nastane zaradi enourne blokade dostopa do goriva? Bodo člani uprave, ki prejemajo šestmestne zneske, solidarno prispevali? Ali bo podjetje, ki se ponaša z visoko poslovno uspešnostjo, pokazalo vsaj kanček družbene odgovornosti?
Ljudje so na družbenih omrežji upravičeno jezni in ne razumejo tega izsiljevanja. Mnogo njih gre celo tako daleč, da sodržavljane pozivajo kar k protestu državljanov pri uporabi Petrolovih bencinskih servisov.
Današnji protest Petrola ni izraz stiske – je manifestacija pohlepa. In če podjetje verjame, da bo s pritiskom na državo doseglo privilegije, ki si jih je dolga leta tiho izbojevalo, bi moralo vedeti, da z vsakim takim korakom izgublja še zadnje drobce zaupanja javnosti.
Spletno uredništvo
