Rezultati nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) so po dveh letih, odkar so se začeli upoštevati pri vpisu v srednje šole, znova predmet razprave. Ministrstvo za izobraževanje razmišlja o spremembi sistema, čeprav so se ravnatelji za to dolgo prizadevali. Državni izpitni center je ta teden razkril trenutne rezultate, hkrati pa je državna sekretarka na šolskem ministrstvu presenetila z izjavo, da bi lahko rezultati NPZ prenehali igrati vlogo pri vpisu v srednje šole.
Pred uvedbo devetletke so osmošolci pisali eksterce, ki so vplivali na njihov vpis v srednje šole. Leta 2005 jih je nadomestil NPZ, katerega rezultati pa niso bili upoštevani pri vpisu. Sprememba sistema pred dvema letoma je omogočila, da so rezultati NPZ znova postali pomemben dejavnik pri vpisu, kar naj bi zagotovilo objektivnejše merilo znanja in bolj pravično primerjavo kandidatov. Vendar pa je ta sprememba prinesla tudi dodatni stres za devetošolce, ki že tako nosijo veliko breme šolskih obveznosti.
Razprava o vlogi NPZ
Ministrstvo napoveduje poglobljeno strokovno razpravo o vlogi NPZ. Državna sekretarka Škrinjar je ob razglasitvi rezultatov poudarila, da je prvoten namen preverjanja znanja omogočiti šolam in učencem vpogled v kakovost znanja. Kljub temu, da se nekatere šole soočajo s težavami pri udeležbi učencev na NPZ, Škrinjar meni, da NPZ predstavlja trajnostno znanje, ki ga otroci morajo odnesti s sabo v življenje.
V koalicijski pogodbi je zapisano, da bo prišlo do reforme NPZ in mature, vendar podrobnosti še niso znane. Ministrstvo za izobraževanje poudarja, da bodo morebitne spremembe uvajali sistemsko in po poglobljeni analizi stanja, zato je preuranjeno govoriti o časovnici.
Pogledi ravnateljev
Večina ravnateljev, tako osnovnih kot srednjih šol, meni, da je bila sprememba pred dvema letoma pozitivna. Predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev meni, da so zaradi vključitve NPZ v izbirni postopek učenci začeli preverjanje znanja jemati resneje, kar je izboljšalo relevantnost rezultatov. Letos se je na NPZ udeležilo več kot 95 odstotkov učencev v treh in šestih razredih, udeležba devetošolcev pa je bila več kot 98-odstotna.
Ravnateljica Gimnazije Bežigrad, Alenka Budihna, poudarja, da sprememba vpliva na boljšo strukturo dijakov. NPZ omogoča, da se na prestižne šole vpišejo tudi učenci, ki ne bi dosegli dovolj točk le z ocenami, kar zmanjšuje razlike med šolami in omogoča jasnejši izbirni postopek. Prav tako izpostavlja, da NPZ ponuja zunanji vpogled v znanje učencev, kar šolam omogoča izboljšanje pouka.
Na argument stresa, ki ga NPZ povzroča pri učencih, Budihna odgovarja, da je stres lahko tudi pozitiven, saj otrokom pomaga spoznati njihove meje in jih spodbuja k rasti. Predsednica združenja ravnateljev Mihelič je prepričana, da je sodelovanje z ministrstvom ključno za iskanje najboljših rešitev in si želi nadaljnjega sodelovanja.
Spletno uredništvo
