V Nemčiji, kjer politična pokrajina po drugi svetovni vojni še ni videla takšnega preobrata, je skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) prvič zasedla prvo mesto v nacionalni javnomnenjski raziskavi. To presenetljivo vodstvo je posledica naraščajočega nezadovoljstva volivcev z uveljavljenimi političnimi strankami, ravno v času, ko si prihodnji kancler Friedrich Merz prizadeva oblikovati novo koalicijsko vlado.
Po podatkih, ki jih je zbral inštitut Ipsos, je podpora konservativnemu bloku CDU/CSU, ki je zmagal na volitvah 23. februarja, padla na 24 odstotkov, medtem ko je AfD narasla na 25 odstotkov. Socialdemokrati (SPD) odhajajočega kanclerja Olafa Scholza ostajajo pri 15 odstotkih.
Politične posledice in koalicijski izzivi
Ta premik na političnem prizorišču je še posebej pomenljiv, saj se dogaja tik pred pričakovanim zaključkom koalicijskih pogajanj med Merzovim CDU/CSU in SPD. Cilj teh pogajanj je oblikovati stabilno vlado, ki bi zajezila vpliv skrajne desnice. Vodstvo AfD v anketah je zato zaskrbljujoče za prihodnost vladajoče koalicije. Kot je poročal Reuters, naj bi se koalicijski pogovori zaključili še danes.
Za Friedricha Merza, ki je vodenje Krščanskih demokratov (CDU) prevzel z obljubo, da bo zmanjšal podporo AfD, je trenutni rezultat ankete velik udarec. Kljub temu da je leta 2018 samozavestno napovedoval, da bo podporo AfD prepolovil, se je zgodilo nasprotno – AfD je v anketah prehitela CDU.
Razlogi za vzpon AfD
Analitiki izpostavljajo več dejavnikov, ki so pripomogli k vzponu AfD. Kot navaja Uwe Jun z Univerze v Trierju, je ključno razočaranje dela konservativnih volivcev nad potekom koalicijskih pogajanj. Merzove predvolilne obljube o radikalnih spremembah v politiki se zdijo omiljene pod vplivom SPD, kar je razočaralo njegove volivce. Poleg tega so konservativni volivci nezadovoljni s popuščanjem pri strogih pravilih glede javnega zadolževanja, kar je posledica želje po obsežnih naložbah v obrambo in infrastrukturo.
“Splošno razpoloženje med nemškimi volivci se je močno poslabšalo,” pravi Uwe Jun in opozarja na “razširjene strahove pred prihodnostjo” zaradi globalnih kriz in dolgotrajne recesije.
Reakcije in prihodnji izzivi
Voditeljica AfD Alice Weidel je preboj na vrh anket pozdravila na omrežju X z besedami, da ljudje želijo politične spremembe in ne nadaljevanja stare politike koalicije CDU/CSU in SPD. Nasprotno pa so v Merzovem taboru odzivi zaskrbljujoči. Vodja poslanske skupine CDU Thorsten Frei meni, da je edini odgovor “dobra, praktična politika”, medtem ko je generalni sekretar CDU Carsten Linnemann rezultate označil za “grenke”.
Merz se sooča tudi z izzivom osebne nepriljubljenosti. Po anketi inštituta Forsa kar 60 odstotkov Nemcev meni, da Merz ni primeren za kanclerja. To spominja na težave, s katerimi se sooča francoski predsednik Emmanuel Macron, ki kljub nekaterim gospodarskim uspehom ni uspel zajeziti vzpona skrajne desnice.
AfD izkorišča politično negotovost in vakuum, ki ga je povzročila dolgotrajna koalicijska pogajanja, ter glasno kritizira nesposobnost uveljavljenih strank pri reševanju strukturnih problemov Nemčije. Analitičarka Deborah Cole dodaja, da je AfD izkoristila tudi politično negotovost, ki je vladala med pogajanji, ko je Merz večinoma molčal.
Spletno uredništvo
