Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je zaključila obravnavo več prijav, ki so zadevale najvišje politične funkcionarje v Sloveniji. Med obravnavanimi primeri sta izstopala imenovanje Francija Matoza na ministrsko funkcijo v vladi Janeza Janše ter domnevne nepravilnosti nekdanjega premierja Roberta Goloba na otoku Ugljan. KPK je sporočila, da v nobenem primeru ni našla kršitev Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) in da so zato postopke zaključili.
Franci Matoz, dolgoletni odvetnik predsednika stranke SDS Janeza Janše, je bil imenovan za ministra za notranje zadeve in javno upravo v novi Janševi vladi. Pojavili so se očitki o nasprotju interesov zaradi njegovih poslovnih in prijateljskih vezi z Janšo. KPK je ugotovila, da Janez Janša ni imel odločevalske vloge pri imenovanju Matoza, saj ima predsednik vlade po Ustavi in Zakonu o Vladi zgolj pristojnost predlaganja kandidatov za ministre. Zato so zaključili, da v tem primeru ni bilo nasprotja interesov.
Domnevne nepravilnosti Goloba na Ugljanu
Komisija je obravnavala tudi prijave, ki so se nanašale na nekdanjega predsednika vlade Roberta Goloba in njegovo bivanje na otoku Ugljan. Očitali so mu, da naj bi zlorabil sredstva določenih državnih podjetij v sodelovanju s podjetjem DC Limited. KPK ni potrdila suma kršitev, saj ni bilo dokazov, da bi Golob kot uradnik odločal ali vplival v korist povezanih oseb. Komisija je poudarila, da druženje posameznikov v zasebnem času ni zadosten razlog za nasprotje interesov. Golob je na družbenih omrežjih objavil račun in potrdilo o plačilu svojega bivanja na Ugljanu, kar je tudi potrdil kot samostojno poravnano. Presoja pristnosti plačilnega računa ostaja v pristojnosti policije.
Opozorila in priporočila KPK
KPK je obravnavala tudi primer Marka Lotriča, predsednika državnega sveta, glede domnevnega nasprotja interesov zaradi njegovega hkratnega opravljanja funkcije predsednika politične stranke. KPK ni našla kršitev, saj ustava in zakon o državnem svetu takšno združljivost funkcij omogočata. Kljub temu opozarjajo na sistemsko tveganje, ki ga takšne situacije prinašajo, in napovedujejo pripravo priporočil za zmanjšanje korupcijskih tveganj pri financiranju političnih strank.
Komisija za preprečevanje korupcije tako zaključuje svoje preiskave brez ugotovljenih kršitev, vendar opozarja na potrebo po izboljšanju sistemskih rešitev za ohranjanje integritete in preprečevanje korupcije v politiki.
Spletno uredništvo
