Predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića spremlja novo razkritje iz njegove preteklosti. Na ljubljanski Filozofski fakulteti je med letoma 2014 in 2020 oziroma 2021 opravljal doktorski študij, ki ga ni dokončal, fakulteta pa je zdaj potrdila, da svojih finančnih obveznosti ni poravnal v celoti. Po neuradnih informacijah Dela naj bi ostalo neplačanih približno 7.800 evrov. Fakulteta ga je zaradi neplačanih računov najprej opominjala, nato je vložila predlog za izvršbo, vendar naj bi terjatev zaradi prepoznega ukrepanja zastarala.
Nova zgodba o predsedniku državnega zbora se je odprla le nekaj mesecev po tem, ko je bilo v javnosti že precej vprašanj o njegovem doktorskem študiju in načinu, kako je svojo izobrazbo predstavljal na družbenem omrežju. Tokrat ne gre za vprašanje, ali ima doktorat, saj je jasno, da ga nima, ampak za neporavnano šolnino za študij, ki ga ni dokončal.
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani je za Delo potrdila, da Stevanović svojih obveznosti ni poravnal v celoti. Fakulteta ga je zaradi neplačanih računov najprej opominjala, ker plačila ni bilo, pa je vložila predlog za izvršbo na podlagi izdanih računov. Višine neporavnanega zneska fakulteta Delu ni razkrila, časnik pa na podlagi svojih neuradnih, a po njihovih navedbah zanesljivih informacij poroča, da naj bi šlo za približno 7.800 evrov, pri čemer ni jasno, ali so v znesek vključene tudi obresti.
Doktorski študij je stal 10.500 evrov
Več podrobnosti o plačevanju je Filozofska fakulteta razkrila Mladini. Stevanović se je v študijskem letu 2014/2015 vpisal na doktorski študij, pri katerem se je na interdisciplinarnem programu Humanistika in družboslovje usmeril v balkanske študije. Takratna šolnina za triletni doktorski program je po navedbah fakultete skupaj znašala 10.500 evrov oziroma 3.500 evrov za posamezni letnik.
Po pojasnilih fakultete je Stevanović poravnal vpisnino za prvi in drugi letnik ter šolnino za prvi letnik. Neplačane pa naj bi ostale šolnina za drugi in tretji letnik ter vpisnina za tretji letnik. Fakulteta mu je pošiljala račune in opomine, plačila pa ni prejela, zato se je pozneje odločila za sodno izterjavo.
Tu pa se je zgodba zapletla tudi za samo fakulteto. Po poročanju Dela in drugih medijev naj bi bil predlog za izvršbo vložen prepozno, več kot pet let po izdaji računov, zato je terjatev zastarala. To pomeni, da morava razlikovati med dvema stvarma: fakulteta potrjuje, da Stevanović svojih obveznosti ni v celoti poravnal, vendar zaradi zastaranja danes plačila po tej poti ni več mogoče uspešno sodno izterjati.
Doktorata ni nikoli dokončal
Zgodba ima še drugo plast, saj se je Stevanovićev doktorski študij v javnosti znašel že pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami. Na svojem Facebook profilu je imel več let pri podatkih o izobrazbi zapisano »doktorat znanosti, Filozofska fakulteta UL«, kar je lahko ustvarjalo vtis, da je doktorat že pridobil. Sam je takšno razlago zavrnil in povedal, da se nikoli ni predstavljal kot doktor znanosti ter da naj bi zapis pomenil, da študira na doktorskem študiju.
Februarja letos je javno objavil tudi potrdilo o opravljenih obveznostih, iz katerega je bilo razvidno, da doktorskega študija ni končal. Po poročanju medijev se je njegov študij končal po zapletu pri predlogu doktorske disertacije. Komisija je imela na predlog pripombe, Stevanović pa je pozneje pojasnjeval, da se mu niso zdele primerne in da se je zato odločil, da se z doktoratom ne bo več ukvarjal.
Že februarja je na vprašanja o tem odgovarjal tudi na RTV Slovenija. Takrat je javno povedal, da doktorata nima in da mu manjkajo še obveznosti tretjega letnika, dokončanje študija pa je predstavljal kot nekaj, za kar se lahko še odloči.
Fakulteta je denar poskušala dobiti nazaj
Današnje razkritje zato dodaja pomemben podatek, ki februarja ni bil v ospredju. Težava ni bila samo v tem, da študij ni bil zaključen, ampak tudi v tem, da po navedbah fakultete ni bil v celoti plačan.
Filozofska fakulteta je potrdila, da je Stevanovića zaradi neplačanih računov najprej opominjala in nato vložila predlog za izvršbo. Ker pa naj bi zahtevek vložila šele po izteku zastaralnega roka, s prisilno izterjavo ni uspela. Prav ta okoliščina je pomembna tudi za razumevanje današnjega položaja: Stevanović po poročanju medijev zaradi zastaranja nima več pravne obveznosti, ki bi jo fakulteta lahko prisilno izterjala po tej podlagi, ostaja pa dejstvo, da fakulteta potrjuje, da prvotne finančne obveznosti niso bile v celoti poravnane.
Delo je Stevanovića vprašalo tudi, ali namerava znesek kljub zastaranju poravnati, vendar do objave članka njegovega odgovora ni prejelo. Tudi Mladina navaja, da se na njihova vprašanja o neplačanem študiju ni odzval. Če se bo predsednik DZ danes odzval in pojasnil svojo plat zgodbe, bo to za nadaljnje poročanje pomembna dopolnitev.
Zgodba prihaja po aferi njegovega strankarskega kolega
Čas objave je za Stevanovića politično posebej neugoden tudi zaradi dogajanja v njegovi stranki Resnica. V zadnjih mesecih so se v javnosti pojavila vprašanja o finančnih obveznostih njegovega strankarskega kolega Borisa Mijića, pri katerem je Stevanović tudi osebno posegel v zgodbo.
Po poročanju Dela je Stevanović poleti povedal, da je iz lastnih prihrankov poravnal dolg, ki ga je imel Mijić do svojih nekdanjih delavcev. Današnje razkritje zato odpira drugačno vprašanje: medtem ko je predsednik Resnice javno posegel v reševanje obveznosti svojega političnega kolega, se je zdaj pokazalo, da je imel tudi sam neporavnane obveznosti do javne fakultete.
Pri tem je treba biti natančen. Gre za različni zgodbi in iz ene ni mogoče sklepati o drugi. Pri Stevanoviću je trenutno dokumentirano oziroma s strani fakultete potrjeno predvsem to, da obveznosti za doktorski študij ni poravnal v celoti, da ga je fakulteta opominjala in da je nato vložila predlog za izvršbo. Znesek okoli 7.800 evrov ostaja medijska informacija, saj fakulteta njegove višine javno ni razkrila.
Od študenta do drugega človeka države
Zgodba ima danes drugačno težo tudi zaradi funkcije, ki jo Stevanović opravlja. Po letošnjih volitvah je predsednik Resnice postal predsednik državnega zbora, s tem pa eden najvišjih državnih funkcionarjev.
Prav zato bodo zdaj v ospredju predvsem vprašanja, ali bo neporavnano šolnino kljub zastaranju poravnal in kako bo pojasnil okoliščine, zaradi katerih računov ni plačal, ko jih je fakulteta od njega še terjala. Do njegovega odgovora teh razlogov ni mogoče ugibati.
Primer pa razkriva tudi napako na strani fakultete. Če držijo informacije, da je bil predlog za izvršbo vložen šele po izteku zastaralnega roka, je Filozofska fakulteta zamudila možnost učinkovite sodne izterjave lastne terjatve. Tako zgodba ni zgolj vprašanje neplačanih računov predsednika DZ, ampak tudi vprašanje, zakaj javna fakulteta dolga ni pravočasno izterjala.
Stevanovićev odziv bo zato pomemben. Fakulteta je svojo stran že pojasnila: vseh obveznosti ni poravnal, opomini niso prinesli plačila in sledil je predlog za izvršbo. Predsednik državnega zbora pa mora šele pojasniti, zakaj je del stroškov doktorskega študija ostal neplačan in ali namerava skoraj osem tisoč evrov kljub zastaranju vendarle poravnati.
Spletno uredništvo
