Otroci in mladostniki: Spanec kot ključ do zdravja

Spanje je temelj zdravja, vendar so številni otroci in mladostniki pogosto prikrajšani za to osnovno potrebo. Spanec je bistveno pomemben za telesni in duševni razvoj, a kljub temu mnogi starši ne razumejo, koliko spanja mladi dejansko potrebujejo.
Raziskave kažejo, da je pomanjkanje spanja med otroki in mladostniki vse pogostejše, kar lahko negativno vpliva na njihov razvoj in zdravje.
Priporočene ure spanja glede na starost
Specialistka klinične psihologije, Vita Štukovnik, pojasnjuje, da bi predšolski otroci, stari od tri do pet let, morali spati med 10 in 13 urami, mlajši šolski otroci med 9 in 11 urami, najstniki pa med 8 in 10 urami.
V puberteti se naravni biološki ritmi premikajo, kar pomeni, da najstniki naravno zaspijo in se zbudijo kasneje. Kljub tem biološkim spremembam, zgodnji začetek pouka pogosto onemogoča potreben spanec.
“Cirkadiani ritem se premakne na kasnejše ure. Hkrati se homeostatski pritisk za spanje kopiči počasneje,” pojasnjuje Štukovnik.
Raziskave o pomanjkanju spanja
Raziskava, ki jo je leta 2022 izvedel NIJZ, je pokazala, da le nekaj več kot tretjina slovenskih 11- in 13- letnikov ter samo petina 15- in 17- letnikov med šolskimi dnevi spi dovolj. Center za motnje spanja opozarja, da je kar 90% najstnikov neprespanih, kar vodi v povečano nespečnost in neprespanost.
Štukovnik izpostavlja, da stres in uporaba zaslonov zvečer dodatno vplivata na kakovost spanja. Raziskave Oddelka za psihologijo Univerze v Mariboru kažejo, da 98% slovenskih dijakov uporablja zaslonske naprave pred spanjem, kar znatno prispeva k pomanjkanju spanja.
Zakaj je spanec ključen za razvoj
Spanec omogoča regeneracijo in rast, kar je ključno zlasti v otroških letih. Med globokim NREM spanjem se izloča rastni hormon, medtem ko REM faza spanja uravnava čustva in utrjuje spomine. Vsaka faza spanja prispeva k razvoju telesa in možganov, kar je še posebej pomembno za otroke in mladostnike.
Urejen spanec temelji na treh dejavnikih: trajanju, kontinuiteti in globini spanja. Štukovnik svetuje, da otroci in mladostniki hodijo spat in vstajajo ob istem času vsak dan. Večerne rutine, kot so branje ali poslušanje glasbe, lahko pomagajo pripraviti telo na spanje. Prav tako je pomembno, da se izogibate uporabi zaslonov vsaj eno uro pred spanjem.
Vloga staršev pri urejeni spalni rutini
Starši imajo ključno vlogo pri vzpostavljanju spalne rutine svojih otrok. Štukovnik svetuje, da starši postavijo jasna pravila glede časa odhoda v posteljo in uporabe zaslonov. Tudi Julija Menoni iz Logout-a opozarja, da je pomembno, da starši sodelujejo pri večerni rutini otrok in mladostnikov ter postavijo jasne meje glede uporabe digitalnih naprav.
Uporaba zaslonov in uživanje energijskih pijač lahko pomembno vplivata na kakovost spanja. Energijske pijače vsebujejo kofein in sladkor, kar lahko vodi v nemirnost in nespečnost. Prav tako digitalne naprave zmanjšujejo produkcijo melatonina, hormona, ki je ključen za spanje.
Posledice pomanjkanja spanja
Pomanjkanje spanja lahko povzroči utrujenost, razdražljivost, motnje razpoloženja in oslabljen imunski sistem. Dolgoročno lahko vodi tudi v resnejše zdravstvene težave, kot so debelost, sladkorna bolezen in povišan krvni tlak.
Prehod iz počitniškega v šolski ritem spanja je lahko izziv. Štukovnik svetuje, da se na šolsko obdobje pripravite postopoma, tako da vsak dan premaknete čas odhoda v posteljo in vstajanja za 15 do 20 minut. Izpostavljenost dnevni svetlobi zjutraj lahko pomaga pri nastavitvi notranje ure telesa.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska



